Bo vrnitev Lancie uspešna?

Zadnja desetletja je Lancia delovala kot nekakšen prisilni del Fiatovega imperija, z nekaj lepimi avtomobili, ki pa so bili le elegantneje oblečeni fiati. Na prihajajoči razstavi v Ženevi bo znamka poskušala napovedati svojo vrnitev.

Objavljeno
25. februar 2011 18.51
Gašper Boncelj, na kolesih
Gašper Boncelj, na kolesih
Lancia ni katero koli avtomobilsko ime. Nasprotno, je ena avtomobilskih znamk s slavno zgodovino. A v zadnji besedi je problem. Kot pove, je bila vsa njena moč, uspešnost in zaželenost pri evropskih voznikih nekoč, ne danes.

Zadnja desetletja je Lancia delovala kot nekakšen prisilni del Fiatovega imperija, z nekaj lepimi avtomobili, ki pa so bili le elegantneje oblečeni fiati. Na prihajajoči razstavi v Ženevi bo znamka poskušala napovedati svojo vrnitev.

A pojdimo naprej nazaj. Lancia je podjetje, ki ga je v začetku prejšnjega stoletja ustanovil Vincenzio Lancia. Najprej je bil dirkač za druge tovarne, potem pa je na noge postavil lastno manufakturo. V naslednjih desetletjih je v svoje avtomobile uvedel veliko izjemnih tehničnih novosti, npr. samonosno karoserijo ali posamične obese, model lancia aprilia, ki ga je pripravil še ravno pred smrtjo (leta 1937), je bil po naprednosti skoraj pred časom. Tudi aurelia po drugi vojni je bila avtomobil za vikanje; pa za njo še flaminia. Lancie so bile takrat avtomobili, ki so jih hoteli imeti tisti z veliko denarja in se z njimi pokazati. Tovarna je bila vse tiste čase prisotna tudi v dirkanju, kar pa ji finančno ni prineslo uspeha, nasprotno, to je bilo predvsem veliko breme. Ob koncu šestdesetih let so se znašli v dolgovih in tako kot še katero italijansko ime prešli pod Fiat. Tam je nekaj časa še kar šlo, vsaj tja do časov prve generacije delte (ne moremo pozabiti tudi izjemnega rally avta stratos), morda je bil eden zadnjih res kolikor toliko uspešnih izdelkov lancia thema, ki je bila pripravljena skupaj s saabom 9000 in alfo romeo 164.

Potem so se res začeli izgubljati, zlasti ker je bil tudi lastnik, koncern Fiat, velikokrat v velikih krizah, iz katerih se je res vselej nekako rešil, Lancia pa je ostajala vse bolj na obrobju. Ne bomo pozabili, kako v prazno je šla v sodobnih časih oblikovalsko avantgardna limuzina thesis – proizvodnjo je komaj speljala in nikoli ni dosegla niti približnega uspeha. O Lancii so Fiatovi novodobni direktorji marsikdaj govorili kot o »haute couture« – avtomobilih visoke mode, kar jim morda lahko tudi priznamo, a nekdanje tehniške naprednosti že dolgo ni bilo več. V zadnjih letih so se kolikor toliko prodajali manjša ypsilon in musa, pa aktualna delta, a to vse skupaj ni prinašalo več kot 120 tisoč prodanih avtomobilov na leto, od tega veliko večino doma v Italiji. To je toliko, kot znaša letna prodaja recimo samo enega od ne ravno najbolj množičnih modelov nemških premijskih znamk. O tem, kaj Lancia pomeni za Fiatovo poslovanje, se že dolgo niti ne govori in ne objavlja, lahko si mislimo, da predvsem izgubo.

Marsikdaj smo že pomislili, da bodo fiatovci lepega dne oznanili Lanciin konec, a se vsaj v tem trenutku zdi, da bodo z njo poskusili še enkrat. Čez nekaj dni naj bi bil v ženevski dvorani Palexpo razstavni prostor Fiatove skupine najbolj posvečen prav Lancii, kar se ni zgodilo že dolgo. Verjetno bo v ospredju povsem nova lancia ypsilon, ki je v različnih generacijah na trgu že 25 let, tokrat pa bo drugače kot dosedanji model, ki menda še ostaja v prodaji, predstavljena v izvedbi s petimi vrati. Avtomobil nižjega razreda, ki po slikah rahlo spominja na aktualno delto, a deluje bolj čistih in manj baročnih linij, bo dolg 380 cm in bo med drugim lahko opremljen bodisi z 1,3-litrskim dizelskim štirivaljnikom multijet ali pa v izvedbi z oznako 0.9 twinair, kar v prevodu pomeni napredni dvovaljni turbo bencinski motor; slednjega je Fiat prvič prikazal v fiatu 500, na posodobljeni osnovi tega modela pa naj bi temeljil tudi novi ypsilon.

Druge prihajajoče Lanciine novosti so iz drugačnega scenarija. Znano je, da je Fiat zdaj že dve leti odločilni lastnik ameriškega Chryslerja, ki ga sicer predstavljajo znamke Dodge, Jeep in Chrysler. V smeri varčevanja se je Fiatov prvi mož Sergio Marchionne odločil, da bodo chryslerji in lancie deloma isti avtomobili. Kar za nas pomeni, da bodo nekateri avtomobili, ki smo jih nekoč poznali pod značko Chrysler, postali lancie. Konkretno bo prvi takšen model nova lancia thema, ki se bo v Ameriki in še kje prodajala kot chrysler 300C. Več kot petmetrska limuzina ima pogon na zadnji kolesi, kar je morda nujna zveza ali spomin na nekdanje uspešne lancie z zadnjim pogonom; poleg ameriškega 3,6-litrskega bencinskega šestvaljnika pa bodo v Evropi themo ponudili še s 3-litrskim dizlom italijanske firme VM, saj se v tem delu sveta veliki avtomobili večinoma vozijo na plinsko olje. Lancia thema alias 300C se v Evropi začne prodajati jeseni. Prav tako preoblečeni chrysler bo model z imenom lancia grand voyager. Ta z drugim delom imena pove, kaj v resnici je; ta avto sicer ni nov, bo pa v Lanciini paleti zamenjal odhajajočega velikega enoprostorca lancia phedra. Študiji flavia in flavia cabrio naj bi verno napovedali še en model srednje velikosti, ki ju bodo prav tako povzeli po osnovi ameriškega modela chrysler 200 in pravijo, da bi lahko proizvodnjo za Evropo zagnali že v šestih mesecih.

Ob takšni dvojni uporabi istih imen si seveda lahko postavimo marsikakšno vprašanje: ali gre res za poosebljanje najboljšega obeh industrijskih kultur – Lanciinega okusa, inovativnosti in Chryslerjeve bohotnosti in nestresne funkcionalnosti –, kar nam sporočajo marketinški zapisi, ali pa morda za nekakšne špageti vestern avtomobile, kot proces opisujejo cinični kritiki tega početja, kar da bo zahtevno evropsko avtomobilsko klientelo le težko prepričalo. Karkoli si mislimo o tem, bi bilo za Lancio dobro vsaj to, da bi s temi novostmi le dobila več množičnosti in prometa, ob čemer bi ji veliki šef Marchionne, ki se zdi bolj človek financ kot srčni avto navdušenec, morda odobril še pripravo kakšnega res unikatnega izdelka, ob katerem ne bo dvomov, da gre za lancio z veliko začetnico.