Tiskane izdaje
London - Britanski strokovnjaki so izrisali prvi podroben zemljevid interesnih območij na Arktiki, ki bi lahko povzročil spore glede obsežnih nahajališč nafte in plina na skrajnem severu Zemlje. Raziskovalci z Mednarodne enote za raziskave meja (IBRU) na univerzi Durham so na zemljevidu narisali sedanje meje in možne ozemeljske zahteve v prihodnosti.
Rusija je lani zakoličila svoj kos ledenega ozemlja na Arktiki, ko je v morsko dno pod severnim polom zasadila svojo zastavo. V razdelitev območja so se nato vključile še Kanada, ZDA, Danska, Islandija in Norveška.
Predstavnik IBRU Martin Pratt je povedal, da so na zemljevidu poskušali prikazati vse znane zahteve - dogovorjene meje in številna sporna območja, ki si jih lastijo Kanada, Danska in ZDA, česar ni na drugih zemljevidih. Strokovnjaki so pri risanju meja uporabili posebno programsko opremo.
Znotraj arktičnega kroga leži petina neodkritih svetovnih zalog nafte
Pratt je spomnil, da po ocenah ameriškega geološkega inštituta znotraj arktičnega kroga leži petina neodkritih svetovnih zalog nafte. "Domnevam, da je za vsako državo nadzor na ogljikovodiki pomemben, medtem ko drugih virov zmanjkuje," je poudaril.
Za arktične zaloge nafte in plina je posebej zainteresirana Rusija, ki ima dobro razvito infrastrukturo. K povečanim apetitom za naravnimi bogastvi Arktike prispeva tudi globalno segrevanje, saj se obsežna območja, ki so bila nekoč stalno zamrznjena, v poletnih mesecih stalijo. "To so zdaj postala območja možnega razvoja, ne le hipotetično," meni Pratt.
Vse to povzroča zaskrbljenost zaradi možnega uničenja "edinstvenega okolja" Arktike. "Gre za ranljivo okolje in črpanje nafte in plina ni okolju prijazna dejavnost," je še dejal.
