Čez 13 let z Lune na Mars

Washington - Ameriško vesoljsko agencijo NASA ponovno vleče v vesoljno širino, saj je mednarodna vesoljska postaja ISS za njene ambicije enostavno preblizu. Leta 2018 želijo zato na Luno ponovno poslati človeka, ki bo preučil tamkajšnje razmere, nato pa bodo dvakrat na leto za teden dni nanjo poslali štiri astronavte. Na podlagi njihovih poročil bodo izdelali robote, ki bodo tri leta raziskovali Lunino površino in poročali o tem, kaj bo agencija potrebovala za izgradnjo bazne postaje.

Vesoljsko plovilo CEV z Lune na Mars

Gemini, Apollo in Space-Shuttle – sama zveneča imena v primerjavi z novim vesoljnim plovilom “Crew Exploration Vehicle” (CEV), ki naj bi že čez sedem let 'navigiral' po vesolju. Po prvem letu na Luno čez trinajst let pa naj bi nastopil 500 dnevno potovanje na Mars.

Direktor agencije Michael Griffin že zdaj vneto pripoveduje o novem plovilu, ki bo, kot se je izrazil, kot Apollo pod vplivom steroidov. CEV bo trikrat večji od Apolla, s 5,5 metri širine pa bo prostor nudil šestim astronavtom. Pri vrnitvi na Zemljo bo zaviral s pomočjo treh padal. Nato pa bodo tehniki zamenjali le njegov toplotni ščit in pripravljen bo na novo ekspedicijo.

Griffin je tudi o gorivu napredno razmišljal, saj bo CEV poganjal tekoči metan, ki ga bodo na poti na Mars črpali iz atmosfere, nato pa se bo samodejno pretvoril v gorivo. Obenem pa bo plovilo opremljen so sončnimi baterijami, ki bodo poskrbele za dodatno energijo.

86 milijard evrov za misijo na Luni

Snovalci novega plovila so posebno pozornost namenili varnosti – CEV bo namreč po besedah Griffina desetkrat varnejši od drugih plovil. Ker so kapsulo namestili na sam vrh rakete, odstopajoča izolirna masa ne more poškodovati toplotnega ščita. S tem so skoraj onemogočili morebitno ponovitev “Columbia” tragedije iz februarja 2002 in trepetanja, kakršnega smo bili deležni ob nujnih popravilih na Discoveryju.

V bistvu je lahko direktor vesoljske agencije ponosen na svoje načrte, za katere meni, da so najboljši, ki jih je NASA kdaj imela. Problem pa nastane, ko pomisli na finance. Nenavadna ekspedicija na Luno, ki se je od leta 1972, ko je to storil Harrison Schmitt, ni dotaknil nihče, bo stala kar 86 milijard evrov.

Zasoljena vsota pri marsikaterem kongresniku po pustošenju orkana Katrine vzbuja nelagodje, Griffin pa je prepričan, da ne smemo zaradi kratkotrajnih težav žrtvovati dolgotrajnih investicij v prihodnost.

Dosedanje (človeške) ekspedicije na Luno:

20. juli 1969: Apollo 11 pristane v “Morju miru”. Na krovu Neil Armstrong in Edwin Aldrin.

19. november 1969: Apollo 12 pristane v Oceanusu Procellarumu. Na Luno stopita Charles Conrad in Alan Bean.

5. februar 1971: Na Luni pristane Apollo 14 z Alanom Shepardom, ki se ni mogel upreti in na Luni zaigral golf, in Edgarjem Mitchellom.

30. juli 1971: S pomočjo Apolla 15 na Luni pristane vesoljski avtomobil, s katerim sta David Scott in James Irvin raziskala okolico in nabrala nekaj kamnin.

21. april 1972: Na Luni pristane Apollo 16 z Johnom Youngom in Charlesom Dukeom na krovu. Astronavta sta prvič raziskala gorsko planoto.

11. december 1972: Kot zadnja sta z Apollom 17 na Luni pristala Eugene Cerman in Harrison Schmitt, ki sta z vesoljskim avtomobilom raziskala območje Taurus-Littrow.

Nenačrtovano pa je na Luni pristal tudi Apollo 13, ki se je po siloviti eksploziji na krovu vrnil na Zemljo.