Cirkus Gärtner: zunaj prepovedan, pri nas aplavz

Ljubljana - Pokukali smo in doživeli, kaj pod šotorsko streho ponuja cirkus Gärtner v nakupovalnem središču na Rudniku v Ljubljani. Potem ko je z dresiranimi živalmi zabredel v težave v Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem, mu Ljubljana brez zadržka ploska in podaljšuje gostovanje.


Trgovski center na Rudniku v Ljubljani se lahko postavi z marsikatero posebnostjo. Z asfaltnimi cestišči, na primer, zmaličenimi v cestni poligon, ki je primeren le še za testiranje avtomobilskih podvozij že pri polžji hitrosti.


Posebnost je tudi, da med trgovinami na neurejenem prodišču muka nevidno govedo. Izpod dvignjene plahte enega izmed šotorov pa kukajo kamele. Z malce sreče lahko slišite slona, ko se njegovo mogočno trobljenje razlega tja čez avtocesto nad barjansko krajino. Te in še druge živali lahko vidite pobliže za ceno cirkuške vstopnice.


Neubogljivi keglji


Vstopnina za otroke je 10 evrov, za odrasle 15. Če dva otroka v cirkus pospremita ata in mama, jih odštejejo 50. Ni malo, čeprav je res, da pristojno ministrstvo za cirkuške nastope nič ne participira. Težave z drobižem ima tudi blagajničarka. Ko ji plačamo z bankovcem za dvajset evrov, vpraša: »Nemate sitno?« Oštevilčena vstopnica nas v drobnem tisku poduči, da jo moramo zadržati do konca predstave, cena, ki smo jo zanjo plačali, pa sploh ni zapisana.


Tribun za občinstvo ni. Beli plastični stoli so okoli priročno ograjene arene postavljeni na prodnatem terenu, ki se proti ozadju narahlo spušča. Zadnji zato stojijo, da lahko vidijo dogajanje, starši pa dvigujejo otroke na rokah ali štuporamo. Pa kaj! Se vsaj ne more podreti tribuna, kot se je letos v Krškem pripetilo Dunajskemu cirkusu, in sta se dva obiskovalca poškodovala ...


Pričakovanje v ogrevanem šotoru spodbuja vedra muzika iz zvočnikov.


Napovedovalec napove prvo točko: »Za naše najmlajše začnemo sa poni konjičkama. In - Robert Gärtner! Prosim, aplavz!«


Štiri ponije s pokanjem biča usmerja v krožni tek levo in desno po areni. Ko zatem trije preskakujejo oviro, aplavz požanje četrti, ker jo sabotira. Odidejo, v krog priteče šest novih ponijev, tekajo sem in tja pa adijo. Ko glasbeni klovn po zvončkljanju manj blagoglasno zaigra še na prazne steklenice, prvi med odraslimi zazehajo. Potem ko zavpije: »Musik, bitte!« klovn požvižgava na orokavičene prste.


Napovejo najmlajšega dreserja Roberta Gärtnerja juniorja. Na sredo arene mu postavijo dve želvi velikanki, tretjo fantič razkaže občinstvu. Ko iz košare potegne veliko kačo in si jo ovesi okoli vratu, spiker povabi pogumne, da bi ga posnemali.


Na latinskoameriške ritme priteče spretnjakovič s keglji - v manj kot pol minute mu kegelj zleti na tla dvakrat! Očitno je vsak začetek težaven, kajti obroči in žoge mu v nadaljevanju ne padajo več. A glej ga, zlomka! Artist spet vrže keglje in spet ga eden izmed treh ne uboga. Morda je hotel zbuditi bojazen, da se bo v nadaljevanju z baklami najmanj opekel, a je izpeljal brez napake.


Po klovnovem vložku s pojočim plastičnim smetnjakom je na sceno na ogromnem indijskem slonu prijahala malčica. Sledilo je bučno aplavdiranje, ker je slon na ukaze dvigal noge na mizi.


V odmoru so otroke povabili k fotografiranju na slonu in ponijih. Soseda zraven nas je prišla možu povedat, da fotografiranje stane 10 evrov. »Pa ti slikaj,« ji je svetoval, in ona spet njemu: »Ne pustijo, samo oni smejo.«


Napovedovalec je povabil: »Torej, v cirkusu imamo tudi bife sa popkornom, sladkornom penom in pijačom. Izvolite!«


Ljubimci zabevskali


Potem ko je Džudi spretno pretaknila kovinske obroče, je z asistentom, ki ga je privabila iz občinstva, še nekaj čarala z vrvjo. Postavila si ga je tako, da jo je za naš zorni kot povsem zakril. Otrok je protestiral - komu le kot staršem: »Nič ne vidim, kaj dela!«


Skupno žvižganje klovna Sandra z napovedovalcem je otroke kar precej navdušilo.


Dreser je spet pokal z bičem, ko so pritekle tri enogrbe kamele in dvogrbi velblod. Največja umetnija je bila, da so živali legle in vstale, sicer so pa tekale ob ogradi, pri čemer so se jim kmalu pridružili še tri goveda in lama. Dreser je pisano čredo kmalu pognal iz arene, le lamo je zadržal s hrano, nato pa s pokom biča odslovil še njo. Pritekla sta oslička, opravila dve vaji in odkopitljala. Vihrava zebra je nato hitro odtekla pet ali šest krogov.


Napovedovalec je oznanil: »Cirkus Gärtner je podaljšal bivanje v Ljubljani zaradi velikega povpraševanja do 6. januarja.« Vse tiho, nič aplavza.


Nadaljeval je: »Dame in gospodje, za vas prihajajo hišni ljubimci in Džudi!« Ali so pudlji resnično njeni ljubimci, Džudi ni pokazala z ničimer. Kosmati ljubljenčki pa so ubogljivo skakali skozi obroče, stekli po letvi, preskakovali ovire in se splazili pod njimi ter bevskajoč preplezali lestev.


Točka klovna Sandra z vrtečimi se krožniki na palicah je upravičeno požela močan aplavz. Sandro se je priklonil in snel kapo. Po našem mnenju si ta točka kot edina zasluži kapo dol.


Občinstvo pa je še bučneje zaploskalo dresiranima indijskima slonoma, ki sta telovadila, kot jima je ukazovala Džudi.


S petjem in trobentanjem pesmi What a wonderful world v slovo je klovn Sandro po poldrugi uri komu od odhajajočih morda priklical kanček otožnosti.


Iz ponedeljkove izdaje Slovenskih novic!