Tiskane izdaje
Stvarca je pravi modni zadetek: crocse nosi Al Pacino (nebesno modre), Madonna (rožnate), George W. Bush (antracitno sive). Odkar je ameriško podjetje Crocs pred šestimi leti poslalo na trg svojo plastično uspešnico, ga skoraj ni področja javnega življenja, kjer jih ne bi bilo videti. Potnik, ki se v teh tednih vkrca v letalo v spodobnih usnjenih sandalih, se počuti ob vsej pisanosti na nogah množice počitnikarjev kakor iz drugih časov. V pisarnah pa so crocsi tako in tako že tako samoumevni kot japonke.
Zares »zažgali« pa so ti zračni čevlji v zdravstvu. Cenijo jih tako zdravniki kot bolničarji, in to že dolgo ne več samo v beli barvi. Pisani crocsi so na klinikah tisto, kar je v kravata v bančnem vsakdanjiku. A čedalje več klinik prepoveduje nošnjo crocsov: v ZDA, na Švedskem, v Angliji in Švici. Nazadnje jih je prepovedala tudi bolnišnica Donauspital na Dunaju. Pa ne iz estetskih vzrokov, ker so res grdi, temveč iz elektrostatičnih.
Prek plastičnih crocsov se namreč v nosilcu nakopiči napetost, ki se ob dotiku bliskovito razelektri. Kot je pokazala ekspertiza TÜV Austria, avstrijskega združenja za tehnični nadzor, lahko to zmoti delovanje medicinskih aparatov: povzroči, denimo, električni šok v srčnem katetru, popači rentgenske filme v kasetah itd. Crocsi, svari TÜV, zaradi neprevodnega materiala ne ustrezajo varnostnim merilom. »Na takšno strokovno mnenje se je treba odzvati,« pravi Peter Wölfl, tehnični vodja zveze dunajskih bolnišnic (KAV), ki pod svojim okriljem združuje vse mestne klinike. Zdaj razmišljajo o enotnih ukrepih. Morebitna prepoved bi veljala (tako kot v Donauspital) le za kritične prostore: se pravi operacijske dvorane, intenzivne postaje in območje rentgena. Wölfl ima prepoved zgolj za previdnostni ukrep. Doslej ni znan noben primer, da bi kdo utrpel škodo, ker so se crocsi elektrostatično nabili. Saj tudi ni treba, da bi se to zgodilo, pravi Wölfl.
Na Floridi svarijo pred histerijo. »Crocsi se elektrostatično ne nabijejo močneje od superg in drugih čevljev, kakršne nosi medicinsko osebje,« pravi Tia Mattson, predstavnica Crocsa za tisk. Poleg tega elektrostatični naboj ni odvisen zgolj od čevlja, temveč tudi od talne obloge, temperature in vlažnosti. Zdaj se trudijo izdelati idealne crocse. Njihova ciljna skupina je ameriško združenje bolniških sester (American Nurse Association). Crocs jim ponuja model brez lukenj, ki ustreza higienskim predpisom, kajti prvotna različica ni dovolj varovala pred kapljami krvi ali drugih tekočin. Tesna povezanost s stranko pa ni zmeraj prednost. V kliniki Donauspital nosi crocse izjemno veliko število osebja (tolikšno, da mora vodstvo klinike radikalno ukrepati), zato ker je izdelovalec pred kratkim prav v bolnišnici priredil reklamno predstavitev svojih izdelkov.
V Nemčiji za zdaj ni prepovedano nositi crocsov ali njihovih posnetkov, poroča Süddeutsche Zeitung. Okrožnica na velikih klinikah pa kaže, da o tem razmišljajo. Berlinska Charité namerava zdaj kritično preskusiti, ali je prepoved udobnega čevlja na »občutljivih območjih« res smiselna.
Vsakršna kriza nas dela ustvarjalne in tako je švedski bolničar Mikael Stenberg izdelal lepilo, ki naredi crocse varne. Kovinski delček se imenuje Safe Clip in prevaja napetost z nosilca v tla, aparati delujejo nemoteno. Stenbergu pa, kot sam pravi, posel cveti.
Iz sredine tiskane izdaje Dela!
