Tiskane izdaje
Ljubljana/Maribor- V Sloveniji lahko danes opazujemo delni Sončev mrk. Zanimiv pojav se je pri nas začel nekaj minut po 11. uri. Največja stopnja prekritosti Sonca je nastopila okoli 11.45, mrk pa se bo končal okoli 12.30, je povedal Igor Žiberna z oddelka za geografijo mariborske Filozofske fakultete.
Nastopi posameznih faz mrka se bodo glede na lokacijo v Sloveniji razlikovali za nekaj minut. V Ljubljani se je delni Sončev mrk začel ob 11.05. Največja stopnja prekritosti Sonca je v prestolnici nastopila ob 11.43, mrk pa se je končal ob 12.21. V Mariboru je bil začetek ob 11.03, vrhunec ob 11.44, konec pa je bil ob 12.26.
Potovanje Sončevega mrka
Kot je pojasnil Žiberna, se je popolni Sončev mrk na Zemlji začel na skrajnem severu Kanade, južno od Otoka kraljice Viktorije, kjer je Sonce ravno vzhajalo. Pot popolne faze mrka poteka čez skrajni sever Grenlandije, južno od Zemlje Franca Jožefa čez Novo zemljo, po severnih obronkih Urala in vzdolž Zahodnosibirskega nižavja.
Pot popolne faze mrka se nato nadaljuje po zahodnem robu Mongolije in na Kitajsko, kjer bodo popolni Sončev mrk lahko opazovali popoldne vse do zahoda. Najdlje bodo lahko v popolnem Sončevem mrku uživali južno od Obskega zaliva na severu Zahodnosibirskega nižavja, in sicer dve minuti in 27 sekund.
Po besedah Žiberne je Sončev mrk astronomski pojav, pri katerem se Luna znajde med Zemljo in Soncem oziroma v fazi, ki jo imenujemo mlaj. Če bi bili orbiti Lune in Zemlje okoli Sonca v popolnoma isti ravnini, bi lahko Sončev mrk na Zemlji opazovali ob vsakem mlaju, torej vsakih 29,5 dni.
Ker pa je Lunina orbita glede na Zemljino nagnjena za okoli pet stopinj, je za nastop Sončevega mrka potreben še en pogoj: Luna se mora nahajati v ravnini Zemljine orbite. To močno zmanjšuje verjetnost nastopa Sončevih mrkov. Ti sedaj nastopajo običajno dvakrat letno: trenutno v času od februarja do aprila ter med avgustom in oktobrom.
Lunina senca je na Zemlji lahko široka do 250 kilometrov, kar je odvisno od razdalje Lune od Zemlje. V času letošnjega mrka bo širina Lunine sence okoli 206 kilometrov. Kot je dejal Žiberna, bo Lunina senca po površju Zemlje potovala s hitrostjo dobrih devet kilometrov na sekundo.
Stopnja prekritosti Sončevega premera zaradi Lune se imenuje magnituda mrka. Če Luna popolnoma prekrije Sončevo ploskev, je magnituda 1,0, če Luna prekrije le polovico Sončeve ploskve, pa 0,5. V Ljubljani bo magnituda mrka v fazi največjega prekritja 0,12, v Mariboru pa 0,14, kar je vendarle dovolj, da bo pojav viden tudi s prostim očesom.
Za opazovanje sonca uporabite primerne zaščitne filtre!
Sonce lahko opazujemo zgolj skozi za to namenjeno mylar folijo ali varilsko steklo z optično gostoto od 12 do 14. Razni drugi načini (več zaporednih stekelc sončnih očal, fotografski filmi, sajasto steklo ipd.) so neprimerni za varno opazovanje, saj zadržijo le vidno svetlobo, škodljive ultravijolične in infrardeče pa ne.
Običajno 14 dni pred Sončevim mrkom ali po njem nastopi tudi Lunin mrk. Letos bomo v Sloveniji imeli enkratno priložnost, da bomo opazovali tak par Sončevega in Luninega mrka. Delni Lunin mrk bo pri nas viden 16. avgusta v večernem času, je še dodal Žiberna.
