Tiskane izdaje
Zakonodaja temeljito določa pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev o varnosti in zdravju pri delu. Prvim nalaga sprejetje ukrepov proti trpinčenju zaposlenih in skrb za promocijo na delovnem mestu. A razkorak med zakonodajo in njeno izvedbo je velik. V gospodarski krizi je zdravje močno izpostavljeno.
Zgovoren podatek je že, da se je delež zdravniških pregledov, ki jih morajo delodajalci zagotavljati zaposlenim, zmanjšal za skoraj polovico, še svež podatek zdravniških kolegov navede predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak.
Slabe gospodarske razmere močno vplivajo na fizično zdravje delavcev. Ugotovitve finskih raziskovalcev – človek, ki je v službi doživel reorganizacijo, bodisi odpustitev bodisi obsežno prestrukturiranje, ima v prvih treh letih po njem petkrat večje tveganje smrti zaradi srčnega infarkta kot drugi delavci – se potrjujejo tudi pri nas. Že leta 2010 se je odstotek ljudi, ki so bili na bolniškem dopustu zaradi srčnega infarkta, zelo povečal.
Večkrat slišimo, da gredo slovenski delavci radi in hitro na bolniško. Toda delež bolniške odsotnosti se je med gospodarsko krizo celo zmanjšal. To ne pomeni, da so zaposleni bolj zdravi, ampak da odhajajo delat tudi, ko so bolni – s tem pa je seveda slabša kakovost njihovega dela. V študiji prezentizma v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru je več kot polovica od 7000 zaposlenih dejala, da so delali, čeprav so se počutili bolne.
Grozljivi primer iz Francije
Če podjetjem zmanjkuje denarja celo za zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva, je upravičeno sklepati, da opuščajo tudi skrb za psihično zdravje zaposlenih. Številne raziskave in ankete kažejo, da slovenski delavci čutijo večjo obremenitev na delovnem mestu kot delavci drugod po Evropi. Velik delež jih meni, da delo negativno vpliva na zdravje in da ga ne bodo mogli opravljati po 60. letu.
»Medtem ko se je prvo leto od začetka krize (2009) izrazito zmanjšal delež bolniške odsotnosti zaradi vedenjskih in duševnih motenj – pod ti dve diagnozi so zdravniki v glavnem pisali stanja, ki jih lahko opredelimo kot trpinčenje ali mobing na delovnem mestu –, ker so ljudje zaradi bojazni pred izgubo službe raje odhajali delat bolni, se je nato leta 2010 izrazito povečal. Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje še vedno strmo naraščajo,« navaja Metoda Dodič Fikfak.
Vedenjskim in duševnim motnjam se je pridružila nova težava: depresija, zlasti ponavljajoča se. Pred letom 2008 je trajala 60 dni, zdaj 90. »Po trimesečni odsotnosti se je zelo težko vrniti na delo. Zaposlenega bi bilo treba ponovno uvesti na delovno mesto, a ker se to ne dogaja, je velika verjetnost, da bo znova zapadel v hudo depresijo.«
Leta 2009 se je v primerjavi z letom prej za 40 povečalo število samomorov. Njihovo število se je v desetletnem obdobju resda zmanjšalo, toda v tem obdobju nikoli ni naraslo za več kot 20. »Med letoma 2008 in 2009 se je torej z ljudmi dogajalo nekaj strašnega,« sklepa Dodič Fikfakova.
Primer francoskega Telekoma, v katerem si je zaradi nenehnega zastraševanja pred izgubo službe življenje vzelo več kot 30 zaposlenih, je v podjetjih sprožil spraševanje o preventivnih ukrepih. V nizozemski državni banki so vsakemu od 3000 zaposlenih diagnosticirali, kje na krivulji stresa – ta je podobna krivulji žalovanja – se nahajajo, in jim nudili ustrezno pomoč. Tudi slovenska podjetja bi morala vključiti konkretne ukrepe za preprečevanje stresa, mobinga in samomora v politiko svojega delovanja, vendar je to za zdaj bolj izjema kot pravilo.
Na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa izvajajo raziskavo, v kateri bodo spremljali posledice odpuščanja pri 3000 ljudeh v prihodnjem desetletju ali dveh. »Dosedanje opazovanje je pokazalo, da je preveč ljudi ujetih na dnu in se z njega ne morejo dvigniti. To je velika nevarnost za samomore, alkoholizem, uživanje drugih drog in nasilje.«
Še bolj bi moralo državo skrbeti zdravje mladih, ki se jih je že prijel vzdevek izgubljena generacija. Velik delež je zaposlenih za določen čas ali delajo pogodbeno. »Študije so pokazale, da je stres teh in večkratnih iskalcev zaposlitve celo večji od stresa brezposelnih. Bistveno večja je tudi verjetnost srčnega infarkta in drugih hujših bolezni,« pravi Metoda Dodič Fikfak. »Če mladi generaciji ne bomo dali možnosti ustvarjanja, ji bomo ubili entuziazem. Potem ne bomo imeli na čem graditi prihodnosti.«
O skrbi za zdravje zaposlenih smo se pozanimali pri dveh velikih podjetjih, tovarni zdravil Krka in Mercatorju. Poleg izpolnjevanja zakonskih obveznosti o varstvu in zdravju pri delu podjetji izvajata številne dejavnosti za izboljšanje zdravja zaposlenih, ki večinoma obsegajo preventivo. Uvedli sta jih predvsem zaradi zmanjševanja bolniških odsotnosti.
Pet minut za boljše počutje
V Krki 13 let vodijo projekt Medsebojni odnosi in bolniška odsotnost, v okviru katerega delavcem pomagajo k uspešni vrnitvi na delo po daljši bolniški odsotnosti. Od začetka projekta se je bolniška odsotnost zmanjšala za več kot tretjino, konec leta 2011 je znašala 4,4 odstotka. Že več desetletij za dobro zdravje in medsebojne odnose skrbijo s športnimi in kulturnimi dogodki, organizirajo preventivne, rekreativne in družabne programe ter letovanja. V društvu Trim klub Krka se vsak teden rekreira okoli tisoč zaposlenih. Tisti, ki med delom veliko sedijo, pa se med delovnim časom lahko raztezajo pod vodstvom računalniškega programa Stretchware.
Eden uspešnejših je bil program opuščanja kajenja, ki so ga v Krki začeli izvajati leta 2006. Kadilcem so svetovali, kako lažje opustiti kajenje, in jim nudili strokovno in zdravniško pomoč. V lanskoletni akciji Pripravljeni za delo pa so jih s Planinsko zvezo Slovenije spodbujali k pohodništvu. Od leta 1992 pod terapevtskim vodstvom Krkine socialne delavke deluje tudi klub zdravljenih alkoholikov, v katerem se srečujejo sodelavci s težavami z alkoholom in njihovi družinski člani.
Mercator projekt promocije zdravja izvaja od leta 2009. Zaposlene obvešča o pomenu zdravja prek internega časopisa, intraneta, izobraževanj, tečajev in srečanj. Med drugimi dejavnostmi je sprejel smernice zdravega prehranjevanja in izdal brošuro s priporočili zanj. V vseh enotah so prejeli plakat s predlogi 30 bolj zdravih malic. Zaposlene spodbuja k telesni dejavnosti, za sodelavce, ki delo opravljajo pretežno sede, pa izvaja akcijo 5 minut za boljše počutje na delovnem mestu.
V največjem trgovcu vse večjo pozornost, kot pravijo, posvečajo tudi stresu. Poslovodjem svetujejo, kako ga prepoznati pri zaposlenih in se nanj ustrezno odzvati. Sodelavcem, ki so doživeli rop, nudijo možnost individualnega terapevtskega svetovanja, skupinske terapije in rehabilitacije. Na intranetu je podjetje objavilo brošuro Kam in kako po pomoč v duševni stiski. Organizira tudi izobraževanja o pogostih boleznih in zdravstvene akcije; zadnje se je udeležilo skoraj 800 zaposlenih.
