Tiskane izdaje
Delo od doma, s katerim naša zakonodaja enači delo na daljavo, ima po izkušnjah podjetij številne prednosti, med katerimi ne pozabijo navesti zadovoljstva zaposlenih in s tem večje storilnosti, a opozarjajo, da ni primerno za vsakega delavca, niti za vsako delovno mesto. Večinoma ga dopuščajo, eni bolj, drugi manj zavzeto.
Delo na daljavo je sprožilo pri nas precej ogorčenja, ko se je razvedelo, da uslužbenka kranjske občinske uprave uraduje tako rekoč izpod palme, zaradi česar je med zaposlenimi zavrelo, njihova sodelavka pa je v odgovor pomahala s pogodbo o delu na daljavo. Primer je sprožal razprave in vzbujal kreativne zamisli, kje in kako bi se še dalo delati. Resnici na ljubo je delo na daljavo enako delu na domu, kakor so takrat mediji citirali zakon o delovnih razmerjih (ZDR), čeprav so pomisleki ostali predvsem zato, ker je uslužbenka zaposlena v javni upravi.
Prijava inšpektoratu
ZDR v poglavju o delu na domu pravi, da k temu spadata tudi delo v drugih prostorih po svoji izbiri in delo na daljavo, ki ga zaposleni opravlja z uporabo informacijske tehnologije. O takšnem izvajanju delovnih nalog se delodajalec in delavec dogovorita, vendar je prvi dolžan o tem obvestiti inšpektorat za delo. Ta lahko delo na domu prepove, če je škodljivo ali nevarno (recimo delo z nevarnimi ali eksplozivnimi snovmi). Zaposleni, ki dela od drugod, ima enake pravice kot tisti, ki opravljajo naloge v prostorih delodajalca; ima tudi pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev (višina se določi s pogodbo o zaposlitvi), delodajalec pa mu mora zagotoviti varne delovne razmere na domu.
Na inšpektoratu za delo so nas opozorili, da jih je delodajalec dolžan zgolj obvestiti o delu na daljavo, ne izdajajo pa soglasij. Če jih delodajalec ne obvesti, ga lahko kaznujejo s 750 do 2000 evri. Novi ZDR je na tem področju prinesel manjšo spremembo: delo na daljavo je treba prijaviti ne le, če gre za ves delovni čas, ampak tudi, če gre za njegov pretežni del. Število prijav se iz leta v leto počasi povečuje. Leta 2008 jih je bilo malo več kot 50, lani 273. Sicer pa inšpektorji na tem področju niso imeli prav veliko dela, saj niso dobili prijav, niti niso prepovedali nobenega primera. So pa predlani in lani ugotovili po dve kršitvi – ravno zato, ker delodajalec ni obvestil inšpektorata.
Kako je pri delodajalcih
Po izkušnjah, ki smo jih zbrali pri podjetjih, delodajalci delo na domu oziroma na daljavo dopuščajo, vendar po dogovoru z vodji in tako, da ne trpijo delovne obveznosti. V Telekomu Slovenije, ki se predstavlja kot »do zaposlenih prijazno in tehnološko napredno podjetje«, omogočajo sodelavcem občasno delo na daljavo, toda tega ni veliko. »Do pred kratkim je bilo kot stalna oblika dela omogočeno delo invalidu, zdaj pa so takšni le posamezni primeri, kjer zaposleni delo občasno opravi od doma,« je odgovorila Nataša Osolnik iz službe za odnose z javnostjo.
To možnost lahko uporabijo »glede na naravo dela«, sicer pa poskušajo zaposlene čim bolj približati domu in jim omogočiti delo v prostorih podjetja, ki so najbliže prebivališču. Za to se po dogovoru z vodjem odločijo predvsem tisti, ki so iz oddaljenih krajev ali imajo majhne otroke. »Prednosti dela na daljavo sta vsekakor večja fleksibilnost in odzivnost zaposlenih, še zlasti v posebnih okoliščinah, lažje usklajevanje službenih in zasebnih obveznosti pa prinaša večje zadovoljstvo zaposlenih in manj stresa na delovnem mestu. Pri organizaciji takšnega dela je seveda potrebno obojestransko zaupanje,« so opozorili v Telekomu Slovenije.
V Leku, kjer ravno tako nenehno poudarjajo svoje prizadevanje za čim boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, je delo na daljavo mogoče že več let, ponavadi pa predstavlja od 20 do 40 odstotkov obremenitve, ki jo zaposlenim nalaga družba. »Družba podpira slog vodenja, ki se osredotoča na rezultate,« so zapisali, zato »vodje in zaposleni delijo odgovornost in pristojnost za uresničevanje določenih nalog in ciljev uspešnosti, postavljanje mejnikov in dogovarjanje o rokih za izvedbo. Ob dobrem načrtovanju in s sprotnim pregledom je lahko delo na daljavo učinkovito sredstvo upravljanja.«
Delo od doma uporabljajo pretežno tisti sodelavci, ki živijo v oddaljenih krajih. »Takšen način dela jim omogoča, da ne izgubljajo časa na cesti, ampak ga lahko razporedijo med doseganje določenih poslovnih ciljev in svojo družino.« Delovna uspešnost zaposlenega ni odvisna od fizične navzočnosti oziroma števila ur, preživetih v pisarni, ampak z njegovimi rezultati, so zapisali v odgovoru.
Dva dni obvezna navzočnost
Pri Microsoftu Slovenija so bili pri odgovorih še najbolj konkretni. Sedanjo možnost dela od doma oziroma na daljavo uporablja 19 zaposlenih različnih profilov, še trije sodelavci pa so v procesu pridobivanja odobritev. Število zaposlenih, ki delajo na domu, se, kot so povedali, vztrajno povečuje. To možnost so uvedli na začetku leta 2012, med postopkom za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje; takrat so sprejeli odločitev, da morajo biti zaposleni navzoči dva dni v tednu (v ponedeljek in petek), ko imajo ponavadi interne sestanke, preostale dni pa lahko delajo na domu ali na daljavo.
Pred začetkom dela na domu mora zaposleni v Microsoftu Slovenija pridobiti dovoljenje nadrejenih (generalnega direktorja, neposredno nadrejenega in vodje za upravljanje človeških virov), nato varnostni inženir pregleda, ali je domača pisarna primerna. »Delo na domu mora ustrezati vsem zahtevam glede varnosti pri delu in ergonomije, pri čemer je posebna pozornost namenjena pisarniški opremi, delovnim razmeram, kot so osvetlitev, hrup in temperatura, ter programski opremi.« Če varnostni inženir izda dovoljenje, zaposleni podpiše sporazum za delo na domu in je upravičen tudi do denarnega nadomestila za uporabo lastnih virov, so zagotovili.
Spremembe načina vodenja
Po izkušnjah iz tega podjetja je za uspešno izvedbo dela na domu ključen premik z vodenja, ki je temeljilo na nadzoru, fizični navzočnosti in beleženju ur v pisarni, na vodenje, ki daje večji poudarek rezultatom dela – ne glede na to, kje, kako in kdaj zaposleni dela. »Hkrati je treba posebno pozornost nameniti potencialnim slabostim, kot je nevarnost nezadostne razmejitve med poklicnim in zasebnim življenjem. Paziti moramo, da imajo zaposleni kljub delu na domu dovolj časa zase in družino. Prav tako ne smemo zanemariti pomena fizičnih stikov, ki so nenadomestljivi, pa naj gre za odnose v podjetju ali sestanke ter srečanja s partnerji in kupci. Tudi pri delovnih mestih, ki omogočajo delo na domu, je skupnost pomembna, zato je treba zaposlenim omogočiti tudi delo v kolektivu,« so odgovorili.
Zaposleni so delu na domu naklonjeni, saj jim olajša usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti, to pa poveča njihovo zadovoljstvo ter zmanjša stres in nenačrtovano delovno odsotnost. »S tem prispeva k manjšim stroškom, večji storilnosti in uspešnosti poslovanja. Seveda pa takšno delo ni primerno za vse delovne naloge in vse zaposlene,« so ugotavljali pri Microsoftu.
