Denarja ni prav veliko, novih stikov pa ogromno

Še en primer zbiranja denarja na platformah: slikarka Tjaša Iris bi rada odprla studio v Singapurju, za kar potrebuje 50.000 evrov.

Objavljeno
04. oktober 2013 12.10
Katja Željan, Nova Gorica
Katja Željan, Nova Gorica

Akademska slikarka Tjaša Iris, ki ima pied-a-terre v svoji Villi Flori v Braniku, se je pred kratkim odločila, da denar za svoje razstave pridobi na malo drugačen način. Prav v teh dneh je končala zbiranje sredstev na ameriškem Kickstarterju, nadaljuje pa še kampanje na drugih svetovnih platformah. »Kampanje so bile do zdaj uspešne predvsem zaradi novega občinstva, ki sem si ga tako pridobila,« priznava.

Umetnica je profesionalno pot začela s študijem slikarstva in fotografije v Firencah leta 1989 na International School of Fine Arts Fortman Studios, mednarodni šoli, kjer je imela sošolce z vsega sveta. Izpiti so bili priznani na 35 ameriških univerzah. Po enem semestru v Angliji je leta 1991 nadaljevala študij na Academie Minerva v Groningenu na Nizozemskem, kjer je leta 1995 končala magisterij iz slikarsta. Med letoma 1994 in 2004 je najprej živela v Trevisu in potem sedem let v Benetkah, vmes pa tudi v Parizu in Kaliforniji.

Od leta 1995 vodi intenzivne enotedenske mednarodne slikarske delavnice v Toskani in Provansi, priljubljena tema njenega slikarstva so predvsem vrtovi z bujnim rastlinjem in čarobnimi atmosferami. Leta 2004 je v Braniku na Goriškem kupila hišo, kjer si je uredila atelje in veliko slikala. Nato je pripravljala razstave. »Na višji ravni kot prej,« kot se sama izrazi. Najprej v Kopru v Galeriji Meduza in potem v Hongkongu, Singapurju, Kuala Lumpurju, Bangkoku, Chiang Maiju in na Baliju. Navdušil jo je svet jugovzhodne Azije.

Pomembni stiki

»Ko gre v našem zahodnem svetu vse navzdol, gre tam navzgor. Energija je nepopisna. Vedno sem šla za takšno energijo, nabito z višjimi vibracijami. Ko sem bila leta 2009 prvič v Hongkongu, sem bila popolnoma navdušena,« pravi. Sledili sta rezidenca in razstava v Singapurju v Galeriji Instinc. »The Straits Times, časopis, kot je pri nas Delo, je na dan odprtja razstave to objavil kot prvega izmed dogodkov tistega dne v Singapurju, ki jih je v tem petmiljonskem mestu za dve strani časopisa. Obiskovalcev je bilomenda toliko, kot jih galerija, ki je takrat obstajala že šest let, še ni imela. Tam je videla moje slike galeristka Marjorie Chu iz Galerije Art Forum, ki je ena izmed najstarejših in najbolj uveljavljenih v Singapurju, saj obstaja že skoraj 30 let. In galeristka ima še vse mogoče druge pomembne funkcije v mestu, tako na področju kulture v državnem kot v zasebnem sektorju. Predlagala mi je, naj se prijavim na razpis za New Find (Novo Odkritje) sejma Art Singapore 2010, kar sem naredila in bila izbrana med veliko konkurenco. Od tam so se mi potem odprle nove poti,« razlaga sogovornica.

Pripravila je razstave na sejmu AAF Singapore, v Galeriji Wina na Baliju in v Kuala Lumpurju, kjer je dogodek organizirala zasebna mednarodna univerza UCSI. »Moja dela je na tem sejmu videla tudi galeristka Wanthip Niemmanhaeminda iz Galerije 116 v Chiang Maiju, kulturni prestolnici severne Tajske. Sledili sta razstava pri njej in druga v Galeriji Rotunda v Bangkoku. Po teh majhnih razstavah pridejo zdaj na vrsto velike v Chiang Mai Contemporary Art Museumu novembra, v Jamjuree Art Gallery, ki je muzej Univerze Chulalongkorn, decembra, v Dubai International Arts Centru aprila prihodnje leto ter druga velika v The Substation Arts Center v Singapurju decembra 2014,« našteva Tjaša Iris.

Pri organiziranju razstav je najteže zbrati sredstva zanje: »Počasi dobivam vse več zbirateljev mecenov, ki redno spremljajo moje delo. Na Facebooku imam zdaj več kot 1700 ljudi. Vendar v Aziji ni tako kot v Sloveniji, ko dobivamo denar za razstave od ministrstva za kulturo in občin. V Aziji je kot v Ameriki, kjer je nekoč Madonna plačala Basquiatu razstavo v Withney Museumu, sicer je nikoli ne bi imel. Seveda je za to dobila nekaj njegovih slik, ki so danes veliko vredne,« dodaja.

40 dni na Kickstarterju

Sama se je odločila za zbiranje denarja na Kickstarterju in drugih platformah. »Vsak, ki ponudi donacijo, nekaj dobi. Od posebne poštne znamke, ki je bila izdana samo za ta namen, do mojih knjig za 35 evrov, grafik v 350 izvodih po 350 evrov, majhnih slik od 550 evrov naprej, do velikih slik, ki so po 7500 evrov. Zbrani denar bo namenjen produkciji slik, za kritje stroškov razstave in za tisk knjige v dveh delih, ki bo izšla na Tajskem konec leta in ki se bo prodajala v muzejih sodobne umetnosti v jugovzhodni Aziji in na Amazon.com. Cilj je zbrati tudi dovolj sredstev za odprtje studia v Singapurju. Ker so najemnine tam zelo visoke, bom za to potrebovala približno 50.000 evrov,« razlaga.

Njena 40-dnevna kampanja zbiranja denarja na platformi Kickstarter se je pravkar končala, nadaljuje pa kampanje na drugih platformah za množično zbiranje sredstev, kot so Indiegogo.com (ZDA) – zadnja je druga največja na svetu – Rockethub.com (ZDA), Sponsume.com (VB) in Gust.com (ZDA, Kanada, Francija). V prihodnjih dneh začenja kampanjo še na švicarskem Wemakeit.ch.

»Z dosedanjimi kampanjami sem pridobila nove in poglobljene stike z galeristi, kritiki, kuratorji in zbiratelji. Več ljudi stopi v stik z mano neposredno, ko so si ogledali mojo stran na platformi in potem še moje internetne strani. Predvsem bi radi v živo videli moje slike, saj se na internetu ne vidi veliko. Glede finaciranja mojih razstav in knjige imam tako zdaj več dogovorov. Hvala bogu, saj je zbiranje sredstev prek platform precej drago, predvsem zaradi bančnih transakcij. Pa tudi sicer imam raje neposredne dogovore z meceni,« priznava. Nekaj denarja zbira tudi na svojih internetnih straneh, kjer ponuja več grafik in poštnih znamk iz let 2005–2009. Te imajo pravo numizmatično vrednost, saj so nekatere od njih izdane v zgolj dvajsetih izvodih.