Tiskane izdaje
Tina Berlec je 34-letna diplomantka kadrovske smeri. Zaposlena je v ljubljanski kadrovski agenciji Naton, na delovnem mestu kadrovice grafologinje. Po končanem univerzitetnem študiju se je namreč specializirala za analizo rokopisov iskalcev zaposlitve. Postopek se učeno imenuje kadrovska grafološka analiza. Njeno izhodišče je spoznanje, da »različna delovna mesta zahtevajo različne osebnostne lastnosti in sposobnosti, kadrovska grafološka analiza pa nam omogoča, da preverimo, ali kandidati za zaposlitev te imajo ali ne,« pojasnjuje Berlečeva.
Po njenem zagotavljanju skorajda ni osebnostne lastnosti, ki se ne bi dala razbrati iz pisave. Razčlemba posameznikovega rokopisa zato ne razkrije samo lastnosti, na katere bi iskalec zaposlitve rade volje opozoril, temveč tudi njegovo tako imenovano temno plat, saj »med analizo pridejo s 95-odstotno zanesljivostjo na dan tudi tiste lastnosti, ki bi jih, če bi ga po njih neposredno vprašali, zagotovo zanikal oziroma zatajil«.
Razgaljajoči dve strani
Da bi lahko opravili analizo rokopisa, mora posameznik na roko popisati dva lista formata A4. »Papir mora biti brezčrtni, kandidat pa si pri pisanju ne sme pomagati s črtalnikom, ki bi ga podstavil pod list, da bi bolj ravno pisal,« navodila za pisanje razlaga Berlečeva. »Ne sme se tudi obremenjevati z estetiko zapisa, saj je ta popolnoma nepomembna. In pisati mora v jeziku, ki ga dobro pozna, najbolje v materinščini. Vsebina zapisanega prav tako nima nobene vloge.«
Ali to pomeni, povprašam, da si mora revež sam izmisliti tudi temo, o kateri bo pisal. »Da,« odgovori. »Ponavadi začnejo z eno temo, nato preidejo na drugo, a ker se ne spomnijo dovolj besedila, nazadnje preidejo še na tretjo in tako naprej.« In s katero temo navadno začnejo pisanje? »Ponavadi najprej opišejo, kako so preživeli dopust ali prejšnji dan.« Torej natanko tako kakor pri osnovnošolskih spisih, ki smo jih kot otroci po koncu počitnic pisali na začetku vsakega šolskega leta, sklenem.
»Moje delo se začne, ko je rokopis napisan,« delo grafologinje popisuje Tina Berlec. »S šestnajstimi merskimi pripomočki, posebnimi ravnilci, v rokopisu izmerim najmanj 220 grafičnih znakov. Samo meritve mi vzamejo od 12 do 15 delovnih ur.«
Grafolog izmeri širino zgornjega in spodnjega roba besedila, razmik med vrsticami, besedami in črkami, višino črk, višino ovalov [ ovali so črke a, o, d, g] , potem zgornjo in spodnjo cono [ spodnja cona so podaljški črk, ki gredo pod črto, če bi črta obstajala] , potem začetne in končne poteze pri besedah in tako naprej in tako naprej. »Samo črtica na 't',« razlaga Berlečeva, »ima 21 oblik: lahko je prehitevajoča, vzpenjajoča se, ukrivljena, tanjšajoča se, odebeljujoča se in tako naprej .«
Izmerjeni grafični kazalniki so podlaga za izračune osebnostnih lastnosti in sposobnosti avtorja rokopisa. »Določena kompetenca zahteva prisotnost natančno določenih kazalnikov,« pojasnjuje Berlečeva. »Več ko jih je, višji ko je odstotek kazalnika, bolj je ta sposobnost izrazita.« Izrazitost neke sposobnosti grafolog kvantificira v pet stopenj oziroma razredov, zato prvi kvantitativni razred pomeni, da je kompetenca moč no izražena, peti pa, da je zelo šibko izražena oziroma da je skorajda ni.
Opisanemu merskemu in kvantificirajočemu delu analize sledi interpretacija, ki obravnava štiri ravni kandidatove osebnosti: kognitivno, čustveno, socialno in vedenjsko. Poročilo kadrovskografološke analize nazadnje sklene povzetek najmočneje izraženih prednosti in pomanjkljivosti obravnavanega kandidata. Za izdelavo analize rokopisa potrebuje grafolog tri dni dela, in izvod analize, ki smo ga videli, je obsegal enajst gosto tipkanih strani z različnimi tabelami in besedilom.
Komercialisti in vodje
Kadrovskografološka analiza se ne uporablja samo v postopku selekcije iskalcev zaposlitve, ampak je lahko v pomoč tudi pri reorganizaciji podjetja (denimo kot metoda za prepoznavanje potencialov zaposlenih in njihovo razporeditev na najustreznejša delovna mesta), pri sestavljanju delovnih skupin pa tudi za vzpostavljanje boljših odnosov v podjetju.
Kadrovska grafologija je po besedah Berlečeve najbolj razširjena v Franciji, kjer jo uporablja kar tri četrtine podjetij. »V Franciji je registriranih približno 70.000 grafologov in kandidata ne zaposlijo, preden ga ne preveri grafolog. Velika podjetja imajo grafologe kar zaposlene. Po pogostosti zatekanja h grafološkim analizam Franciji sledi Italija, kjer to metodo uporablja približno polovica podjetij, nekoliko manj pa se zanjo odločajo v podjetjih v Avstriji, Nemčiji in skandinavskih državah.«
Po besedah 39-letnega Samota Krakerja, strokovnega sodelavca v ljubljanski kadrovski agenciji Naton, se kadrovskografološka analiza v Sloveniji profesionalno izvaja šele nekaj let, najpogosteje pa se k njej zatekajo farmacevtska, trgovska, telekomunikacijska in proizvodna podjetja. Ker ni poceni (izdelava analize stane 890 evrov brez DDV), jo podjetja večinoma zahtevajo za zasedbo vodilnih delovnih mest in pri izbiri komercialistov, tržnikov. Pri tem grafološko ne preverijo kar vseh prijavljenih iskalcev zaposlitve, ampak rokopisno analizo vključijo šele v zadnjo fazo izbora, ko se ne zmorejo odločiti med dvema ali tremi najustreznejšimi kandidati.
Čeravno grafološka analiza ni poceni, po zatrjevanju Krakerja omogoča najboljše razmerje med informacijami, ki jih podjetje z njo pridobi o kandidatu, in med sredstvi, ki jih za to porabi. Njena prednost je po Berlečevi zlasti to, da »testiranec nima nobene možnosti vplivati na rezultate, kajti lastne pisave ne more spremeniti. Lahko se trudi nekaj vrstic pisati drugače, a prej ali slej se pri pisanju uveljavi avtomatizem in rokopis postane spontan.« »Gre dejansko za merjenje nezavednega,« jo dopolni Kraker.
Meja: fasadna pisava
V primerjavi z grafološko analizo psihološka testiranja gradijo tako rekoč na informacijah iz druge roke, kajti pri njih kandidat sam obkroža odgovore, pri čemer je njegov problem ta, »da o sebi in o lastnih občutjih ve premalo, da bi lahko optimalno odgovarjal. Marsikaj si pri testih tudi izmisli – vse zato, da bi bil všečen in najboljši kandidat. Vrh tega so testi bolj ali manj znani, kandidati jih kopirajo in vadijo njihovo izpolnjevanje.«
A tudi grafološka analiza ima svoje meje: »Njena meja je fasadna pisava, ki je lahko tiskana, lahko pretirano okrašena, vsekakor pa pripada osebi, za katero velja, da noče razkriti svoje osebnosti. Druga omejitev je šolska pisava. To je pisava oseb, ki nikoli ne razvijejo svojega značilnega rokopisa, ampak vse življenje pišejo po šolsko. V takšnih primerih naročniku povem, da lahko o kandidatu posredujem samo zelo okrnjene informacije in da izvedba grafološke analize ni smiselna,« pripoveduje Berlečeva.
Za kadrovsko grafološko analizo je značilna še ena posebnost: grafolog ne izdaja priporočil. Vendar s svojimi izkušnjami iz kadrovanja pomaga naročniku sestaviti nabor kompetenc za razpisano delovno mesto, kar je ključnega pomena pri izbiri pravega kandidata, pojasnjuje kadrovica grafologinja Tina Berlec.
