Iskanje zaposlitve v Vancouvru

V turizmu do leta 2020 napovedujejo sto tisoč zaposlitev, največ za kuharje. Tretjino novih delovnih mest bodo zapolnili priseljenci.

Objavljeno
04. oktober 2012 15.35
Iva Gruden, Borza dela
Iva Gruden, Borza dela

Po olimpijskih igrah v Vancouvru potekajo druge igre: iskanje službe. Zgodbe o uresničenem snu v tem multikulturnem mestu na skrajnem zahodu Kanade seveda so, a so precej odvisne od starosti, panoge in časa integracije v lokalno skupnost. Skupni imenovalec? Služb mrgoli, vprašanje pa, za koliko časa in – denarja.

Kanade svetovna gospodarska kriza tako rekoč ni prizadela. Drži, vse monetarno-finančne statistike so za leto 2009 porazne, a provinci Britanska Kolumbija (British Columbia, BC), v katero spada Vancouver, ne gre slabo. Po zadnjih podatkih provincialne vlade se je brezposelnost avgusta znižala za 0,3 odstotne točke v primerjavi z julijem in znaša 6,7 odstotka, na nacionalni ravni pa ostaja 7,3-odstotna. V primerjavi z lani opažajo 2,3-odstotno rast zaposlitve, kar je precej nad enoodstotnim nacionalnim povprečjem. Za letos vlada pričakuje 2,6-odstotno rast bruto domačega proizvoda.

Do leta 2020 naj bi v provinci vzcvetelo več kot milijon novih delovnih mest, od tega tretjina prav zaradi gospodarske rasti. Največjo rast pričakujejo v prodaji in storitvah, poslovanju, financah in administraciji ter tehničnih poklicih, med upravljavci prometa in orodij ter njim podobnih poklicih. Po raziskavi turističnega združenja Go2 si lahko v turistični industriji do leta 2020 v provinci obetajo več kot sto tisoč novih delovnih mest, največ za kuharje, kuhinjske pomočnike in strežbo.

To so številke. Slika, sestavljena iz zgodb posameznikov, ni nujno tako navdušujoča.

Nizke plače za imigrante

Tretjino novih delovnih mest do leta 2020, ki naj bi jih bilo po vladnih podatkih v provinci več kot milijon, bodo zapolnili priseljenci. A v mestu, precej osredotočenem na lokalno pridobljeno izobrazbo in izkušnje, je imigrantska realnost večinoma obsojena na službe v prodaji in storitvah z minimalno plačo, ki je v tem času 10,25 dolarja bruto na uro.

»Imam kanadsko diplomo in kanadske delovne izkušnje, kar je gotovo pripomoglo k iskanju službe. Poslal sem 50 prošenj, šel na 12 intervjujev in dobil tri ponudbe za delo. Sicer pa je vancouvrska scena precej zaprta in klikovska, plače pa nižje kot v drugih provincah in sosednjih ZDA,« omeni vodja ene izmed enot v podjetju Traction Demand Viet Nguyen, Vietnamec, ki v Vancouvru biva osmo leto.

Nekdanji gostinski manager, 30-letni Japonec, dela kot pripravnik v eni od restavracij s sušijem. »Pred olimpijskimi igrami se je priselilo veliko tujcev, ki so nato večinoma izgubili posel. Zdaj se razmere izboljšujejo, a njihove službe še zdaleč niso kraljevske,« pove.

Statistika podkrepi nejgove trditve: leta 2007 se je v Vancouver priselilo 46.000 tujcev, leta 2008 največ, slabih 58.000, nato leta 2009 54.000, 2010 41.000, lani 40.000, v prvem četrtletju letos slabih 10.000. Brezposelnost med to kategorijo je bila avgusta najnižja letos, 6,6 odstotka v primerjavi z lanskimi 7,3 odstotka.

Toda za kakšna delovna mesta gre? Narašča število polovičnih delovnih razmerij, lani je bilo skoraj enako stanju iz leta 2002; nič nenavadnega ni, da posamezniki kombinirajo več takšnih služb, da preživijo v tem menda najdražjem mestu v Severni Ameriki, kot trdijo v zadnji raziskavi Economist Intelligence Unit. »Izčrpan sem. A nimam izbire. Moj delovni vizum je vezan na delodajalca. Če se pritožim, mi jo lahko takoj odvzame in lahko samo odpotujem domov,« ob pol enajstih zvečer – po skoraj 12-urni izmeni – pove Japonec.

Lokalne kvalifikacije

»Vancouvrčani so obsedeni z lokalnimi kvalifikacijami in pričakujejo, da boš delal zastonj,« ugotavlja 43-letni Parižan, TV-tehnik in stripar, ki se je z družino priselil pred šestimi leti. Prvo službo je po mukah in zvezah dobil kot grafični oblikovalec, a je podjetje bankrotiralo; nato se je preizkusil kot voznik tovornjaka, selitveni delavec, stripar pri francoskem časopisu, zdaj prodaja v eni od trgovin. »Ko presežeš določeno starost, si oplel. Dobro službo v Vancouvru najde mladina v poznih dvajsetih, morda zgodnjih tridesetih,« ugotavlja.

Najdejo jo na spletnih portalih in agencijah (Craigslist, Monster, Workopolis, Randstad itd.), internih univerzitetnih in alumni portalih, s puščanjem življenjepisa od vrat do vrat ter poznavanjem pravih ljudi – odvisno od poklica.

Slovenka Urša Zagoršek, ki je januarja prispela v Vancouver z vizumom delovnih počitnic (working holiday), ki mladim do 35. leta omogoča delo, z iskanjem službe ni imela težav. Resda je sprva pošiljala nešteto prošenj na vse dele province, a je na koncu delo našla z vztrajnim dostavljanjem življenjepisa osebno. Zdaj dela kot pekarica v kavarniški verigi Tim Hortons.

»Plača je minimalna, a so mi všeč moji sodelavci in rada imam svoje delo,« se nasmehne. Pred tem je zaposlitev našla v podjetju Canadian Property Stars kot prodajalka naprav za rahljanje zemlje. »Idealno podjetje! Če sem se na koncu dneva dobro odrezala, sem dobila dodatnih 50 dolarjev, nekateri so domov nosili tudi do 175 dolarjev bonusa oziroma 600 dolarjev na dan. Žal sem si pozneje poškodovala koleno, zato sem morala to službo pustiti. A sicer kot priseljenka nisem občutila razlik v zaposlovanju, spoznati je treba le prave ljudi in imeti srečo,« sklene Urša.

Zveze in poznanstva

V Vancouvru so zveze in poznanstva precej pomembni. Na spletni strani Moving 2 Vancouver, ki je vstopna točka za prišleke, polagajo na srce: čim prej začnite graditi mrežo poznanstev s prostovoljstvom, članstvom v športnih klubih, udeležbo na družabnih dogodkih.

»Preden sem ustanovil podjetje, sem imel veliko ponudb. Najprej sem preveril pri prijateljih, nato pa pobrskal po spletu,« pojasni 32-letni programer Kevin Foster, ki je pred kratkim postavil na noge podjetje za izdelavo igric na mobilnih telefonih. To je industrija, ki cveti in krize ne občuti.

Informacijska tehnologija je (kljub boljšim razmeram v drugih provincah Kanade) očitno zlata jama. Vancouver je mesto raznih podjetij start-up , tu je doma zdaj že gigant HootSuite, ki je razvil platformo za upravljanje družabnih medijev. »Bil sem prijetno presenečen, da sem dobil službo v IT, sploh kot prebivalec druge province. BC ni znana po programiranju, razen videoigric, saj tu prevladujejo rudarstvo, gozdarstvo in turizem,« je navdušen 30-letni razvijalec programske opreme Thien-An Mac iz quebeškega Montreala.

Vsakdo, priseljenec ali domačin, zatrjuje, da je iskanje službe v Vancouvru zelo težko. Zakaj torej sploh Vancouver? Vprašajte turiste, ki v mini trajektih vzdolž zalivčka False creek očarani zijajo v stekleno-jeklene stolpnice, všite v rob peščene obale English Bay, ožarjene z zahajajočim soncem. »Ja, to mesto je neskončno lepo,« v harmoniji vzdihne voznica, ki po enoletnem stažu zdaj zasluži dvanajst dolarjev na uro.