Kako si OECD predstavlja naš trg dela?

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je pred kratkim predstavila ekonomski pregled za Slovenijo za leto 2011. V poročilu so priporočila slovenski vladi, ki naj bi izboljšala konkurenčnost našega gospodarstva – tudi glede prožnosti trga dela. Čeprav so to, kakor vseskozi poudarjajo, samo priporočila, je njihov pogled na naš trg dela precej rigorozen, predvsem pa v velikem neskladju z mnenjem predstavnikov delavcev. Med priporočili ima osrednjo vlogo pokojninska reforma, o kateri predstavniki OECD menijo, da njen učinek na javne finance ne bo zadosten niti ne bo zadoščal za vzdržno pokojninsko blagajno do leta 2060. OECD tako priporoča še strožje pogoje, posebno dvig minimalne upokojitvene starosti in strožje maluse za zgodnje upokojevanje.

Spomnimo: po predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), o katerem bomo – če bo tako odločilo ustavno sodišče – odločali na referendumu, bi bila minimalna starost za upokojitev letos za ženske 57 let (po dopolnjenih 37 letih in šestih mesecih pokojninske dobe), za moške pa 58 let in šest mesecev (po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe). Starost za predčasno upokojitev za oba spola bi ob uveljavitvi ZPIZ-2 naraščala za šest mesecev na leto, pri čemer se bo prehodno obdobje za moške končalo leta 2014, za ženske pa 2017. Ženskam se bo poleg zviševanja starosti podaljševala pokojninska doba, in sicer za tri mesece na leto. Po koncu prehodnih obdobij bi se zavarovanci lahko predčasno upokojili, če bi bili stari najmanj 60 let in bi imeli 38 (ženske) oziroma 40 (moški) let delovne dobe.

»V korist kapitala, 
ne delavcev«

Kot je v intervjuju za Delo povedal predsednik odbora za ekonomske in razvojne preglede pri OECD William White, bi bilo pri reformi pokojninskega sistema treba upoštevati predvsem višjo upokojitveno starost. »Ideja, da je upokojitvena starost na ravni, kakršno je določil Bismarck leta 1871, ko so ljudje umirali v povprečju stari 50 let, ni le nora, ampak tudi nevzdržna. Ljudje bi morali delati dlje, ker živijo dlje in bolj zdravo. Če bodo delali dlje, bodo več zapravljali in več proizvajali, oboje pa bo podpiralo gospodarstvo. Ker ne bodo dobivali pokojnine, ampak bodo v blagajno prispevali, bo pokojninski sistem bolj vzdržen in fiskalni sistem prav tako. Izjeme pa naj veljajo za tiste, ki delajo težko fizično delo,« je povedal White.

Na priporočila so se ostro odzvali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Menijo, da bi dosledno upoštevanje priporočil prizadelo predvsem ljudi z nizkimi in srednjimi dohodki. »Predlogi niso v korist delavcev, ampak v korist kapitala,« je pojasnil predsednik ZSSS Dušan Semolič in opozoril, da je OECD nosilec neoliberalnih vrednot, ki so svet pahnile v gospodarsko krizo. Slovenija po njegovem prepričanju ne potrebuje pakta konkurenčnosti, za katerega si prizadevata Nemčija in Francija, ampak pakt o novih, varnih delovnih mestih za mlade.

Privatizacija produktivnosti

Da so sindikati zavzeli obrambno držo, je popolnoma logično, saj v poročilu med drugim preberemo, da so strukturne reforme nujne za povečanje produktivnosti, OECD pa priporoča, naj se osredotočijo na odpravo administrativnih ovir v postopkih odpuščanja delavcev in na zniževanje odpravnin. Med drugim opozarjajo, da bi privatizacija povečala produktivnost in likvidnost na slovenskem kapitalskem trgu ter pomagala izboljšati upravljanje gospodarskih družb. Kar zadeva fiskalno konsolidacijo, pa svetujejo zaustavitev rasti plač v javnem sektorju, povišanje davka na nepremičnine in višje okoljske dajatve.

Ukrepi za fiskalno konsolidacijo bodo prizadeli predvsem tiste z nizkimi in srednjimi dohodki, opozarja Semolič. Prepričan je, da so razmere na področju javnih financ posledica politike pred krizo, ki poleg visoke gospodarske rasti ni poskrbela za ustvarjanje presežkov, ampak je s spremembami pri obdavčitvi znižala proračunske prihodke.

V sindikatih so se odzvali tudi na mnenje OECD, ki svari pred negativnimi učinki povišanja minimalne plače, ki je po njihovem vzrok za večjo brezposelnost in manjše zaposlitvene možnosti mladih.