Kdo je dovolj usposobljen za skrb za otroke?

Zanimanje za to delo je veliko, a bolj kot izobrazba in izkušnje šteje čut za najmlajše. Programi skrbijo 
za psihofizični razvoj, vaditelje, animatorje, vzgojitelje in mentorje pa usposabljajo tudi na seminarjih.

Objavljeno
22. februar 2011 15.59
Saša Bojc, borza dela in znanja
Saša Bojc, borza dela in znanja
Tudi med tokratnimi zimskimi počitnicami, ki so letos po vsej Sloveniji sočasno, so mnoge javne ustanove in zasebna podjetja pripravili različne programe, da bi šolarjem, ki ne bodo odšli na smučanje, čim bolj popestrili počitniške dni. V ljubljanskem Pionirskem domu, denimo, so program zasnovali deloma v znamenju knjige (Ljubljana bo svetovna prestolnica knjige do 23. aprila), deloma že v pustnem razpoloženju.

Dejavno bodo preživljali počitnice tudi vpisani na programe Zveze prijateljev mladine Ljubljane Moste - Polje, ki se jim pripravlja filmsko šolo, izlet v Postojnsko jamo in različne delavnice. Da bodo organizirane počitnice potekale strokovno dovolj podkovano in hkrati varno, so v ustanovah morali poskrbeti že mnogo prej – z izbiro dovolj usposobljenih vodij in animatorjev.

Po kakšnem ključu, razkrivata odgovorni iz teh dveh organizacij. Vesna Tripković, vodja počitniškega varstva, strokovna sodelavka pri kulturnih projektih in pedagoginja v ljubljanskem Pionirskem domu, je povedala, da pripravljajo počitniške programe že sedmo leto. Držijo se predvsem pravila, da otrokom krajšajo čas z ustvarjanjem, jim dajo priložnost za dovolj gibanja in plesa, za spoznavanje zanimivosti in sledenje aktualnim temam in dogodkom, saj so pred televizijo in računalniškim zaslonom prepogosto že doma.

Preizkus v različnih smereh

»Prošnje za delo pri nas prihajajo z različnih vetrov, toda kandidata, preden mu zaupamo nalogo, temeljito preizkusimo v različnih smereh. Najprej ga pokličemo na pogovor oziroma spoznavni intervju. Če pokaže potencial, se začne spoznavati z dinamiko našega dela z opazovanjem: spremlja nas zaposlene med vodenjem skupine in se spozna z urnikom in načinom dela.

V drugi fazi mora sam pripraviti delavnico in jo voditi, mi pa opazujemo, kako se znajde. Tu nastopi prelomna točka, saj se po navadi že vidi, ali je dovolj usposobljen. Tudi pozneje dela v paru s katerim od naših redno zaposlenih, prej pa mora opraviti tudi izpit iz varstva pri delu,« je Vesna Tripković na kratko opisala vključitev kandidata v delo z otroki.

Po besedah sogovornice imajo stalne stike s pedagoško fakulteto, akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, filozofsko fakulteto (predvsem za tuje jezike) pa tudi s srednjo vzgojiteljsko šolo. Od tam prihajajo priporočila za najboljše oziroma najprimernejše študente. »Prevladujejo študenti iz višjih letnikov, ki že imajo ustaljen študijski ritem, takšni, ki so dobro organizirani in vedo, koliko ur na teden si utegnejo odtrgati za delo v programih Pionirskega doma,« je povedala sogovornica.

Toda za delo v skupini otrok ne zadostuje le ustrezna strokovna podkovanost oziroma določeno znanje, temveč štejejo dodatne spretnosti in izkušnje s taborov in delavnic, dotedanje sodelovanje, denimo z zvezo prijateljev mladine in podobnimi ustanovami.

Več izkušenj s tedenskih programov

»Kandidat je lahko povsem primeren za enourno delavnico, drugače je med počitniškim varstvom, ko je z otroki ves dan od 7.30 do 16.30, tudi po tri tedne skupaj. Šele takrat se pokaže, ali zna z njimi vzpostaviti stik, kako se znajde v konfliktnih situacijah, kako zna v dejavnosti vključiti otroka, ki bi bil morda raje pri babici. Mnogokrat šele v takšnih razmerah vidimo, da kandidat, ki bi moral med otroci odigrati vlogo mirovnika, vnese še večjo zmedo,« opažajo mentorji v Pionirskem domu.

Tisti, ki že imajo izkušnje z vsaj enotedenskih taborov, so se že morali spoprijeti z vsaj kakšno neprijetno situacijo, zato so po navadi takšni tudi izkušenejši in primernejši. Najprej jim zaupajo lažje naloge, kot je le varovanje otrok, dodatna znanja pa pridejo prav, ko je treba pripraviti delavnice na določeno temo.

K vodenju umetniških delavnic povabijo tudi umetnike, a jim morajo dati pedagoško podporo. »Skrbimo, da počitniški programi potekajo v ustaljenem ritmu, da je ena delavnica dopoldne, druga popoldne in da gredo vmes tudi ven. Da je vsega po malem,« je pojasnila Vesna Tripković.

Pozornost psihični razbremenitvi

Da bi otroci čim bolj zanimivo preživeli šole proste dni, se že vrsto let trudijo tudi na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje. Sekretarka te organizacije, pedagoški vodja otrok in mladih na letovanjih, njihova vzgojiteljica in spremljevalka Anita Ogulin je povedala, da se program med zimskimi počitnicami iz leta v leto ne spreminja kaj dosti, saj je povezan z letnim časom.

Če je le mogoče, vsako leto dodajo kaj novega. Med tokratnimi počitnicami se bodo otroci z mentorji in v sodelovanju s strokovnjaki Marnie filma spoznali z izdelavo filma, napisali scenarij, ga zaigrali in posneli. Naredili bodo tudi animirani film.
 
»V zadnjem času namenjamo čedalje več pozornosti psihičnim razbremenitvam otrok, ki jih povzročajo pogostejša revščina, socialno razslojevanje in osamljenost otrok. Z različnimi socialnimi in športnimi igrami, projektnim delom, raziskovanjem in tudi spoznavanjem znamenitosti mesta bi radi prispevali k občutku enakovrednosti, strpnosti, sočutju in solidarnosti.

Eksperimentirali bodo tudi v kemijskih poskusih, se veliko pogovarjali o tabu temah in ustvarjali v likovnih in umetniških delavnicah. Druženje otrok je res izjemno pomembno, saj se prav v družbi vrstnikov otroci potrjujejo, se opremljajo s pozitivno podobo,« je opomnila sogovornica.

Vsaj kakšen dan z vrstniki

Toda izbira mentorjev in spremljevalcev, torej pravih kandidatov je izjemno pomembna in je nujna za izpolnitev njihovega poslanstva – da otrokom zagotovijo enake možnosti, ustvarjalnost, zabavo, sprostitev in varnost, s tem pa omogočijo kar najbolj srečne in nepozabne počitnice. Ker se v njihove programe vključujejo številni mladi in otroci, se veliko otrok, študentov in diplomantov vrne nazaj kot prostovoljci, ki sodelujejo in vodijo najrazličnejše programe in tabore za nove generacije otrok.

»Otrokom vračajo vse, kar so jim dobrega privzgojili njihovi predhodniki; od zaupanja do tega, da z njimi odkrivajo in razvijajo talente, se družijo v različnih dejavnostih ter znajo poskrbeti za sprostitev in vzgojo pozitivnih vrednot življenja,« je Anita Ogulin naštela nekaj pozitivnih lastnosti, ki jih morajo poleg končane (vsaj) srednje šole, vpetosti v visokošolski študij in zadostne mere odgovornosti imeti njihovi prostovoljci.

Vaditelje, animatorje, vzgojitelje in mentorje usposabljajo tudi na številnih seminarjih, na katerih se seznanjajo z različnimi področji, od uresničevanj pričakovanj otrok in mladih, preprečevanja odvisnosti do animacije in pomembnih temeljnih postopkov oživljanja.

Sogovornica opaža, da si otroci najbolj želijo potepanj, potovanj, raziskovanja, druženja in zabave, sedem- do devetletniki pa so najbolj lačni ustvarjanja. Hkrati še niso zelo vešči računalnikov in zato tudi ne zasvojeni. »Zato jim lahko še privzgojimo drugačne vrednote,« je prepričana zagovornica otrokovih pravic. Dodala je, naj starši ne puščajo otrok samih doma in naj jim omogočijo vsaj kakšen dan doživetja z vrstniki.