Tiskane izdaje
Zavod RS za zaposlovanje vodi poleg evidence 106.070 brezposelnih (podatek je s konca avgusta) še evidenco iskalcev zaposlitve. Vanjo je zdaj vpisanih 1960 ljudi, med njimi skoraj 60 takih, katerih zaposlitev je ogrožena. Vsi – praviloma – poskušajo najti boljšo službo. Pri kandidiranju za delovna mesta so (še) zaposleni iskalci lahko v prednosti, ni pa nujno: »Nekateri delodajalci iščejo nove sodelavce med ljudmi, ki so že zaposleni in imajo delovne izkušnje, drugi – in teh je večina – se ne ozirajo na to, ali so kandidati še zaposleni ali pa so izgubili zaposlitev in so zato prijavljeni na zavodu za zaposlovanje,« odgovarjajo na zavodu.
Podatkov o tem, kako hitro najdejo novo zaposlitev, nimajo, opažajo pa, da se zaradi širjenja negativnih informacij o krizi povečuje strah pred izgubo zaposlitve, zaradi česar se tudi manjša pripravljenost večine zaposlenih, da bi se lotili iskanja nove službe. Toda »pripravljenost delodajalcev za zaposlovanje ni odvisna od stopnje brezposelnosti, ampak od možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest«, poudarjajo na zavodu.
Vsekakor pa so spremembe na trgu dela povzročile, da izobrazba ni več odločilna pri iskanju zaposlitve (razen pri reguliranih poklicih), ampak posebna znanja in kompetence kandidatov. V tem času je na zavodu razpisanih nekaj več kot 1300 delovnih mest, kar je sicer skoraj enkrat več, kot jih je bilo v poletnih mesecih.
Premišljeni in previdni
Da so v nekakšnem krču oboji – iskalci novih zaposlitvenih možnosti in delodajalci –, opažajo tudi na kadrovskih agencijah. Med kandidati agencije Hill International so skoraj izključno ljudje, ki so zaposleni, vendar iščejo boljšo priložnost.
Razlika, ki jo opaža direktorica agencije Mojca Križnar v primerjavi z obdobjem debelih krav, je, da so včasih imeli za razpis morda le od pet do osem kandidatov, zdaj pa jih imajo tudi po 150. »Delež dobrih je še vedno primerljiv, je pa veliko več dela z obdelavo čedalje številnejših vlog za eno delovno mesto,« ugotavlja Mojca Križnar.
Druga razlika je, da se zdaj med prijavljenimi najde tudi kakšen brezposelni, česar pred petimi leti tako rekoč ni bilo. Tretja razlika pa je, da so tako iskalci nove zaposlitve kot delodajalci bistveno bolj pazljivi. »Iskalci dobro premislijo, ali res odhajajo na boljše delovno mesto, tudi na pogovore za zaposlitev prihajajo veliko bolje pripravljeni,« razlaga sogovornica.
Pri delodajalcih pa nezaupljivost zaznava predvsem pri tem, da trajajo postopki precej dlje kot pred leti, včasih tudi mesece. »Postopki se vlečejo zaradi neodločenosti; ljudje si ne upajo prevzeti odgovornosti ...«
Na omenjeni agenciji razdelijo po 30 do 40 delovnih mest na leto, največje povpraševanje je po profilih s področja prodaje – ne le med delodajalci, tudi med iskalci. »To so že v izhodišču bolj karierno ozaveščeni ljudje, usmerjeni v rezultate, navsezadnje morajo tudi sebe prodati na trgu dela,« pravi Mojca Križnar.
Prednost pred brezposelnimi
A tudi med iskalci niso samo taki, ki hočejo zamenjati službo. Mojca Križnar pri njih loči dve kategoriji: tiste, ki si hočejo zagotoviti jetju nemara še ni kritično, in tiste, ki si želijo ovrednotiti svoj položaj na trgu dela in si zagotoviti pogajalsko izhodišče v podjetju, kjer so še zaposleni. Glavni iniciator menjav je še vedno denar, takoj za njim pa želja, da bi šli v okolje, kjer bi se laže izkazali ali kjer bi bolj cenili njihovo delo. »Mnogi hočejo zamenjati zaposlitev zaradi slabega ozračja, negotovosti in strahu.«
Na zaposlitvenem portalu Mojedelo.com več kot 186.000 iskalcev zaposlitve po elektronski pošti obveščajo o prostih delovnih mestih, v bazi pa imajo tudi dobrih 28.000 življenjepisov kandidatov, med katerimi lahko delodajalci iščejo bodoče sodelavce.
Po besedah Martina Pelicona iz Mojedelo.com je med iskalci približno 15 odstotkov brezposelnih, približno toliko je tudi dijakov in študentov zadnjih letnikov, ki še pred koncem šolanja iščejo zaposlitev. Sicer je večina vpisanih zaposlenih in med njimi je največ pasivnih iskalcev zaposlitve. Tisti, ki so vendarle aktivni, se potegujejo za povprečno 400 delovnih mest, kolikor jih je objavljenih vsak dan, kar je pol manj kot pred krizo.
Po Peliconovem mnenju ima v očeh delodajalca zaposleni iskalec prednost pri kandidiranju za delovna mesta – čeprav za to ni posebnega razloga. »Nekdo, ki je brez zaposlitve ostal po stečaju podjetja, ne bi smel biti v podrejenem položaju v primerjavi s kandidatom, ki je še vedno zaposlen.« Toda delodajalci pri kandidatih iščejo kontinuiteto, konstanten napredek in čim manj zaposlitvenih lukenj.
Imajo pa brezposelni tudi svoje adute, saj lahko delodajalec prejme finančna sredstva, če zaposli kandidata, ki je dlje časa prijavljen na zavodu, dodaja Pelicon.
Le če je podjetje stabilno
Ker je ponudba dela majhna, je konkurenca huda: »Na posamezen oglas se prijavi tudi več sto kandidatov. Pogosto se dogaja, da nas delodajalci kličejo, naj zaposlitveni oglas umaknemo predčasno – ne prej kot v petih dneh, kolikor je zakonsko določeno –, saj so že po nekaj dneh prejeli toliko prijav, da jih niso več sposobni kakovostno pregledati. Zato je za iskalce zelo pomembno, da se na prosto delovno mesto prijavijo čim prej.«
Zaposleni iskalci imajo načeloma to prednost, da so lahko bolj izbirčni: »Delo bodo zamenjali le, če je novo podjetje stabilno, ima vizijo in ima kandidat o njem dobro mnenje. Veliko je takih, ki menjujejo zaposlitev zaradi nižanja plač, njihovega zamujanja in neplačevanja prispevkov. Taki iskalci pri potencialnem delodajalcu iščejo predvsem stabilnost. Po drugi strani bodo brezposelni poprijeli za delo v podjetju, tudi če njegovo ime na trgu delovne sile ni tako zveneče.«
Podobne izkušnje imajo na drugih kadrovskih agencijah in portalih. Na Zaposlitev.net (tam je v bazo vpisanih 84.500 kandidatov) ne vodijo evidence o tem, ali je iskalec zaposlen ali ne, vsekakor pa je konkurenca za prosta delovna mesta huda. Zaradi manjše ponudbe – na Zaposlitev.net je te dni objavljenih okoli 220 delovnih mest – je manj tudi zamenjav služb, pritrjuje direktor portala Tomaž Berkopec. Med tistimi, ki se (ne da bi bili v to prisiljeni zaradi slabega položaja podjetja) odločijo za to, so večinoma višje izobraženi ljudje.
