Le kdo nam bo še izdeloval čevlje?

Zagate pri pridobivanju formalne izobrazbe. V Peku kot Alpini so vseeno prepričani, da se bo tradicija izdelovanja obutve ohranila.

Objavljeno
26. september 2013 15.18
Šuštarska nedelja 1.9.2013 Tržič Slovenija
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj

»Kadrovsko politiko in razvoj v podjetju je težko oblikovati, saj so že v temelju težave, to je, kje dobiti izobražene delavce. Izobraziti jih moramo sami, druge izbire ni. Starejši in izkušenejši, ki so znanje pridobivali v šoli v Kranju, to prenašajo na mlajše, treba pa je povedati, da je mladih delavcev v Peku bolj malo,« je priznal predsednik uprave Peka Slavko Despotovič.

V Pekovem razvojnem oddelku je zdaj 16 zaposlenih, med njimi so tri oblikovalke, a tudi njihovo število bodo že v kratkem zmanjšali. Nekaj z naravnim odlivom, nekaj z odpuščanjem, je povedal predsednik Pekove uprave in pojasnil, da imajo prav zdaj izredno veliko dela s pripravo kolekcije pomlad-poletje 2014, dodelavami za jesen-zimo 2013 ter samo proizvodnjo, tako da niti ne utegnejo sodelovati z zunanjimi institucijami, ki bi jih »opremile« z novim znanjem.

Peko ima v Sloveniji 360 zaposlenih
, proizvodnja v Tržiču se je zaradi likvidnostnih težav letos večkrat ustavila in po smelih načrtih naj bi do konca leta ob pospešenem tempu vendarle izdelali približno 155.000 parov čevljev, pri čemer je meja dobičkonosnosti pri okoli 200.000 parih.

Največ se naučijo v podjetju

V Alpini, ki zaposluje v Žireh 350 ljudi, v Sloveniji pa 500 (v vsej skupini, ki jo poleg matičnega podjetja sestavlja še enajst podjetij na Hrvaškem, v BiH, Srbiji, Makedoniji, na Kosovu, v Ukrajini, Romuniji, na Kitajskem in v ZDA, jih je okoli 1800), težav s strokovnostjo kadra za zdaj nimajo.

»Nekako nam je uspelo zadržati ključne izvajalce za posamezna področja, ki potem znanje širijo na svoje kolege. Uspelo nam je zadržati zaposlene, ki so še obiskovali strokovne šole s področja obutvene dejavnosti, tisti najbolj izpostavljeni so zdaj v letih, v katerih s strokovnim znanjem in izkušnjami podjetju veliko dajejo. Mlajši, ki niso imeli možnosti obiskovati šol iz naše dejavnosti, pa so se v podjetju tega priučili. Veseli nas, da je večina ekipe, ki pripravlja in razvija izdelke, v letih, ko že imajo izkušnje (tudi iz napak), strokovno znanje pa so si pridobili v šoli ali podjetju,« pravi direktor Matjaž Delopst, ki je vodenje Alpine v Žireh prevzel julija lani, prej je bil v podjetju tehnični direktor.

Skupina Alpina izdela na leto od 1,5 milijona do 1,8 milijona parov obutve. Letos bo naredila 1,6 milijona parov, od tega 45 odstotkov športne in 55 odstotkov modne obutve. To razmerje je v zadnjih letih skoraj enako. »Kako bo v prihodnje, je težko napovedati. Utvar, da bo pri pridobivanju formalne izobrazbe iz naše stroke kaj bolje, pa si ne delamo. Upamo, da bo tradicija izdelave obutve v Žireh ostala, pa četudi bomo izobraževali in usposabljali le znotraj podjetja (tudi v skupini Alpina).

Sicer pa so naši izdelki takšni, da poleg izobrazbe iz obutvene stroke potrebujemo še inženirje kemije, strojništva in drugih dejavnosti. Tu je večji problem, kako mlade motivirati za to, da bi lahko svoje ambicije uresničili tudi v Alpini. Kar pa zadeva zaposlene v proizvodnji, stvari rešujemo z internim izobraževanjem in uvajanjem, kjer lahko tisti, ki imajo ambicije, kar hitro napredujejo. Vedno pa bo pri izdelavi čevljev treba poznati tudi nekaj preprostih delovnih operacij, kjer nista potrebna veliko usposabljanje in strokovna izobrazba. Želimo si le, da zaposleni delo opravijo korektno po navodilih, in večinoma nam to tudi uspeva,« je pojasnil Delopst.

Izmenjava izkušenj

Alpina pošilja zaposlene v Sloveniji, kolikor je mogoče, na kratka izobraževanja in usposabljanja v tujino, nekaj jih pripravljajo tudi v tehnološkem centru IRCUO v Žireh (ustanovljen je bil z namenom povečanja razvojne konkurenčnosti podjetij iz slovenske čevljarske in usnjarskopredelovalne industrije). V Alpini imajo tudi svojo razvojno skupino, saj brez nje ne bi mogli biti 75-odstotni izvoznik.

Njeni razvojniki (v razvoju in tehnologiji je 25 zaposlenih, pri pripravi in izdelavi prototipov in vzorcev pa še enkrat toliko) sodelujejo pri športnem programu z Institutom Jožef Stefan, ljubljanskima fakultetama za šport in za strojništvo ter še dvema inštitutoma iz Španije. »Ne trdimo, da je tega sodelovanja dovolj,« je rekel Delopst in dodal, da je mogoče novo znanje pridobiti na več načinov, za zdaj pa je najboljša metoda izmenjava izkušenj z dobavitelji.