Tiskane izdaje
Približno 2000 dijakov se je v zadnjem desetletju odločilo za mednarodno izkušnjo v tujini po programu Leonardo da Vinci. Največ se jih je odpravilo na Finsko. »Zaradi kakovosti izobraževalnega sistema in usposabljanja, razvite tehnologije ... Pa tudi podobni smo si in dobro se razumemo,« je povedala Marja Medved, koordinatorka projektov mobilnosti v programu. »Pogrešal sem punco, a sem postal zrelejši in bolj samostojen,« je vtise strnil eden od dijakov na izmenjavi.
»Prvič sem letel z letalom,« je dodal drugi. »Razširil sem besedni zaklad,« se jima je pridružil še tretji. V programu je doslej sodelovalo od 15 do 23 srednjih poklicnih in strokovnih šol Osrednjeslovenske regije.Na izmenjavo, ki ponavadi traja od dva do tri tedne, se najpogosteje odpravijo dijaki 2. in 3. letnika. Največ v skandinavske države, veliko pa jih pridobiva mednarodne izkušnje tudi v bližini - v Avstriji, Italiji in Nemčiji, zanimive pa so tudi druge destinacije. Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, program ekonomski tehnik, so delovne izkušnje letos pridobivali na Malti in Madžarskem. Delali so v uglednih angleških in malteških podjetjih, v računovodstvu in letalski družbi. Opravljali so komercialno-administrativna dela in urejali dokumentacijo.
Preden se najstniki odločijo za pomemben korak, jih učitelji oziroma mentorji na to pripravijo. Poskrbijo za jezikovne tečaje, jih seznanijo s kulturo države, v katero se odpravljajo: »Tudi psihološka priprava je dobrodošla, da ne doživijo kakšnega šoka v tujini,« je poudarila Marja Medved, koordinatorka projektov mobilnosti v programu Leonardo da Vinci. Na Srednji gradbeni, geodetski in ekonomski šoli Ljubljana, na kateri so v zadnjih osmih letih v tujino poslali 115 dijakov, organizirajo dvodnevni pripravljani tabor, na katerem tisti, ki so že sodelovali, svoje izkušnje delijo z novimi leonardovci. Ti pa prebijejo led v novo izkušnjo s predstavitvijo v angleškem jeziku.
Jurij Piškur, dijak 4. letnika Vegove gimnazije, je s tremi sošolci dva tedna preživel na Finskem. »Delali smo v podjetju, ki računalnike posoja javnim ustanovam, jih vzdržuje in menjuje. Sestavljali smo računalnike, vzdrževali programsko opremo, na terenu pa jih priklapljali na mrežo,« je opisal naloge. »Finci so na delovnem mestu zelo sproščeni, a se natančno ve, kakšna je hierarhija. Vedejo se, kot bi, po domače povedano, krave skupaj pasli. Ampak ko šefica razkrije naloge, vsi poprimejo za delo in jih uspešno končajo. Vladata red in disciplina, čeprav se morda na prvi pogled ne zdi tako,« je svoja opažanja razkril Jurij. Z jezikom ni imel težav, saj je znano, da Finci izvrstno govorijo angleško. »Vsi govorijo angleško, pa naj bo to trgovka ali čistilka. Naučili so nas tudi finske besede, znali pa so celo nekaj slovenskih izrazov,« je povedal. Česa se je v tujini naučil? »Spoznal sem kulturo in postal bolj samostojen. Spet bi šel, kamor koli bi mi ponudili,« je bil navdušen.
Sporazumevanje z rokami
Nekaj več težav pa je imela pri sporazumevanju Katja Trobec iz Polhovega Gradca, dijakinja 1. letnika programa živilsko-prehranski tehnik na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana. V Franciji je najprej preživela dva tedna, nato še ves mesec: »Sporazumevali smo se z rokami, saj nihče ni znal angleško,« je povedala 17-letnica. A se je hitro znašla. Osnovne francoske besede se je naučila na tečaju pred odhodom, besedni zaklad pa je bogatila v delovnem okolju in pri družini, ki jo je gostila. Delala je na podeželju, v slaščičarni in pekarni. Posebno naporno je bilo v zadnji, saj je delovni dan začela ob 3. uri zjutraj. »Poležavanja ni bilo. V službi se je delalo,« je poudarila najstnica, ki se je naučila tudi jahati, saj je bivala na kmetiji s konji. »Postavili so me na konja, mi pokazali, kako ga poženem, kako ustavim in že sem jahala. Pohvalili so me, da sem osvojila tehniko in držo,« se je veselila.
Kakšne razlike je opazila v delovnem okolju v primerjavi s slovenskim? »Zmotila me je nečistoča. Pri nas zelo pazimo na čistočo v primerjavi z njimi,« je dejala in nadaljevala z lepšimi vtisi: »Njihove slaščice so bogate s sadjem, zelo pomemben je videz. Ne poznajo pa ajdove moke. Naučila sem jih pripravljati slovenske sladice in jim pustila recepte. Pri tem sem bila sam svoj šef.« Na Francoze je očitno naredila zelo dober vtis, saj so ji ponudili zaposlitev. A vse pride ob svojem času, se zaveda mlada sogovornica. Naučila se je, da je treba biti pri delu vztrajen, se čim več naučiti in na pridobljenih izkušnjah nato graditi svojo kariero.
