Med tekmovanji skok v spletno učilnico

Peter Prevc in Boštjan Kline nista navadna najstnika. Njuna življenjska pot je podrejena vrhunskemu športu. Prvi je predan smučarskim skokom, drugi alpskemu smučanju. Zaradi napornega tekmovalnega ritma sošolce redko vidita. Učbenike prinašata na treninge in tekme, njun zvesti spremljevalec je tudi prenosni računalnik. Ob prostih urah med športnimi obveznostmi napenjata možgane in v spletni učilnici rešujeta šolske naloge. To jima omogoča projekt izobraževanja na daljavo, ki ga izvaja Olimpijski komite Slovenije (OKS) v sodelovanju s Telekomom in zavodom MIRK v tretjem in četrtem letniku Ekonomsko-storitvenega izobraževalnega centra (ESIC) v Kranju in II. Gimnaziji Maribor. Ravnatelji oblikujejo projektne ekipe za poučevanje športnikov, pedagoški koordinatorji pa izberejo športnike in se z njimi dogovorijo o predmetih, ki jih bodo opravljali na daljavo. Z dijaki in njihovimi starši šola podpiše pisne dogovore o prilagajanju obveznosti, učitelji pa izdelajo izobraževalne načrte glede na predvidene izostanke športnika med letom. Gradivo, teste in navodila jim pripravijo v spletni učilnici; naenkrat lahko opravljajo do tri predmete.

Po sezoni resno za knjige

Član reprezentance za smučarske skoke Peter Prevc je od pouka odsoten 70 odstotkov časa. »Kakšen dan ali dva na teden sem v šoli. To je najboljši možen scenarij. Vsaka ura slišane snovi je dobrodošla,« je povedal dijak četrtega letnika ESIC. Zdaj se v spletni učilnici ukvarja z nalogami iz geografije, delno pa z informatiko in angleščino. »Med sezono imamo nekaj več prostega časa pred večerjo. Takrat ponavadi vzamem v roke knjige. Prav velike količine informacij in znanja ne morem vsrkati, a nekaj mi uspe. Pomembno je, da nisem povsem 'na nuli',« je pojasnil smučarski skakalec.

Preizkuse znanja rešuje v šoli: »V šoli se mi prilagodijo, dogovorimo se za uro in dan preizkusa.« Doslej je vse šolske obveznosti opravljal redno, želi si, da bi tudi zadnji letnik srednješolskega izobraževanja končal v roku. »Zavedam se, da bo treba po sezoni smuči odložiti in se usesti za mizo,« je povedal Prevc. Pa njegov najljubši predmet? »Pravzaprav je vsak zanimiv na svoj način, po določen času pa vse tudi sovražim,« je med smehom razkril srednješolec, ki se drugo leto izobražuje na daljavo. »Sliši se naporno in zapleteno, a je sistem precej preprost. In dobro je, da tekmovalec med sezono odvrne misli od skokov in jih preusmeri še kam drugam.«

Tudi njegov vrstnik Boštjan Kline, bodoči maturant II. Gimnazije Maribor, se zaveda, da bo po koncu zime treba zavihati rokave: »Kako pogosto sem v šoli? Skorajda nič. Po sezoni je laže, saj je takrat na sporedu kondicijska vadba, potovanj skoraj ni. Od maja do septembra opravim največ šolskih obveznosti,« je opisal svoj program.

V tem času širi svoje znanje zgodovine, matematike in geografije. »V spletni učilnici pogledam naloge, ki me čakajo za izbrani predmet. Ena naloga ima približno od šest do osem vprašanj. Rešim jih, pošljem koordinatorju, on jih preveri. Ko jih uspešno opravim, sledi preizkus v šoli,« je postopek opisal dvakratni mladinski svetovni prvak v alpskem smučanju. Koliko nalog pa mora opraviti, preden se loti testa? »Pri zgodovini (njegovem najljubšem predmetu, op. p.) je treba predelati od deset do dvanajst nalog. Skratka, ves učbenik,« je povedal ljubitelj hitrosti in adrenalina. Maturo bo zaradi pomanjkanja časa najverjetneje opravljal prihodnje leto.

Šolanje ponavadi 
daljše od petih let

»Vrhunski športniki so izjemno pridni učenci. Prosti čas se trudijo nameniti izobraževanju. A jim odsotnost zaradi tekmovalnega urnika onemogoča končati letnik v enem šolskem letu. Zato podaljšajo šolanje in maturo na pet let ali več,« je pojasnila koordinatorica projekta iz zavoda MIRK Alenka Adamič.

Da bi se mladi športniki v izobraževalnem procesu najbolje znašli, jim pomaga učitelj. Ta jim je po besedah Alenke Adamič na voljo ves čas; tudi ob koncu tedna in med počitnicami ter prazniki. Prilagaja se namreč potrebam športnika. Pomembno je, da šola v izobraževalnem procesu zagotavlja stalno podporo vsem udeležencem – tako učencem kot tudi staršem in učiteljem. »Ta podpora je pedagoška, vsebuje pripravo individualnega načrta dela vključno z opredelitvijo, ali gre samo za e-izobraževanje ali mešani model (vključuje še občasno obiskovanje šole, op. p.), natančno individualno časovno razporeditev po predmetih (izbor predmetov in vrstnega reda njihovega opravljanja), pripravo gradiva v izbranem virtualnem okolju, način komunikacije (forumi, elektronska pošta, skype, F2F, srečanja, telefon), pripravo oblik pomoči in svetovanja učencem, kot so mesečne kontaktne ure, telefonsko dežurstvo, individualna pomoč on-line, videokonference in podobno. Tehnična podpora pa vključuje izbor tehnične opreme in programov za izvedbo programa ter stalno tehnično informacijsko pomoč pri sodelovanju v virtualnem okolju,« je sogovornica predstavila program.

Poleg projekta, ki ga izvajajo v zadnjih dveh letnikih srednješolskega izobraževanja, so se po razpisu ministrstva za šolstvo lotili še programa izobraževanja na daljavo med dijaki drugih letnikov. V novem šolskem letu tako, kakor je dejala Alenka Adamič, pričakujejo združitev obeh.

Enajsterica vključenih

V tem šolskem letu v projektu izobraževanja na daljavo sodeluje enajst vrhunskih športnikov, ki so vpisani v tretji in četrti letnik. Na II. Gimnaziji Maribor so to Polona Hercog (tenis), Boštjan Kline, Klemen Kosi (oba alpsko smučanje) in Rene Krhin (nogomet), na ESIC pa Luka Kalan (hokej), Peter Prevc (smučarski skoki), Nace Šinkovec (nordijska kombinacija), Alja Šubic (alpsko smučanje), Tim Cibašek (tenis), Tamara Zupanič (atletika) in Jaka Hvala (smučarski skoki). Z njimi sodeluje sedem učiteljev pri šestih predmetih (slovenščina, angleščina, matematika, zgodovina, geografija in ekonomija).