Tiskane izdaje
Alenka je pet mesecev pred iztekom porodniškega dopusta prejela delodajalčev dopis, da bo zaradi prestrukturiranja njenega delovnega mesta ostala brez dela. Lidijo so v podjetju na izgubo službe opozorili dva meseca pred vrnitvijo, teden pred iztekom porodniške je enako obvestilo dobila Anja.
Po zakonu o delovnih razmerjih delodajalec v času trajanja delovnega razmerja ne sme zahtevati ali iskati kakršnihkoli podatkov o nosečnosti delavke, razen če to sama dovoli zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti. Prav tako nosečnici ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi; enako velja za obdobje, ko doji otroka ali izrablja starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta (s 3000 do 20.000 evri se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi). Delavki, ki neguje otroka, starega do treh let, se lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo po njenem predhodnem pisnem soglasju.
Inšpektorji v zvezi z zagotavljanjem varstva delavcev zaradi nosečnosti ali starševstva ugotavljajo, da je podano zelo malo prijav domnevnih kršitev. Pogosteje vlagateljem nudijo strokovno pomoč in preventivno preprečujejo nastajanje kršitev.
Lani so inšpektorji ugotovili 15 kršitev s tega področja. »V zvezi z izvajanjem zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih so vprašanja pogostejša zlasti v zvezi z zagotavljanjem krajšega delovnega časa zaradi starševstva. Nekateri delodajalci delavcem, ki uveljavljajo krajši delovni čas skladno z zakonom, tega sicer zagotovijo, vendar ga razporedijo tako, da je za zaposlenega manj ugoden. Inšpektorji vlagateljem za strokovno pomoč svetujejo tudi glede na določbe o prepovedi diskriminacije v času trajanja delovnega razmerja,« je odgovoril glavni inšpektor za delo Franc Rančigaj.
Poiskali smo sogovornice, ki so izgubile delovno mesto po izteku porodniškega dopusta. Njihova imena so zaradi zaščite identitete izmišljena.
Šokirana in ogoljufana
Anja je bila zaposlena v zasebnem podjetju za nedoločen čas. »Ko sem si zaradi tvegane nosečnosti vzela bolniški dopust, je nadrejena zahtevala, da se vrnem na delovno mesto. Tega si nisem mogla privoščiti, ker sem bila šibkega zdravja in v nevarnosti, da izgubim otroka,« je povedala sogovornica, ki je bila v podjetju zaposlena pet let.
»Sodelavci so mi pozneje namignili, da me nameravajo odpustiti. Bila sem presenečena, saj sem bila z vodstvom ves čas porodniškega dopusta v stiku po telefonu in mi niso nikoli omenili, da razmišljajo o odpovedi sodelovanja. Sedem dni pred iztekom porodniškega dopusta sem poklicala v službo, da vprašam, kdaj začnem delati. Dogovorili smo se za sestanek. Najprej ustno in pozneje še pisno so mi povedali, da me zaradi poslovnih razlogov ne potrebujejo več. Vselej sem svoje delo opravljala predano, korektno in kakovostno, delodajalec je bil z menoj zelo zadovoljen. Zanimivo, bila sem edina, ki je v podjetju ostala brez službe. Bila sem šokirana in razočarana, počutila sem se ogoljufano,« je razkrila grenko izkušnjo.
Dobila je možnost izrabe dopusta, takoj po tem pa so ji prekinili delovno razmerje. Odpravnino so ji izplačali v zakonskem roku, regres pa je dobila šele po mediaciji, na kateri je »šef priznal krivdo, jaz pa sem se morala odpovedati zamudnim obrestim, da so mi ga izplačali«. Prejela je, kar ji je pripadalo, zadoščenje pravici pa je zasenčilo delodajalčevo poniževanje in manipuliranje: »Izgovor je bila gospodarska kriza.«
Alenko so o odpovedi delovnega razmerja obvestili pet mesecev pred vrnitvijo v službo z dopisom: »Razlog je bila prestrukturiranje delovnega mesta.« Da bo po izteku porodniškega dopusta pristala na zavodu za zaposlovanje, ji delodajalec pred nosečnostjo ni namignil. Kako se je odzvala na razplet dogodkov? »Čutila sem, da moram najprej poskrbeti za otroka. V zadnjih tednih pred iztekom porodniške sem začela iskati novo službo.«
Nejevoljno spremenili mnenje
Lidija je dva meseca pred koncem porodniškega dopusta dobila obvestilo, da ob njeni vrnitvi v kolektiv zanjo najverjetneje dela ne bo več. »Pred tem mi ustno niso povedali nič konkretnega. Poudarjali so samo, da so razmere slabe. Skratka, pripravljali so teren za odpoved,« je povedala brezposelna mlada mamica in dodala, da so ji vsilili porabo dopusta: »Čeprav tega noben zakon ne omogoča. To mi je potrdil odvetnik, ki sem ga vprašala za nasvet, na inšpektoratu pa so mi svetovali, naj podam prijavo, ker je to v nasprotju z zakonom. Ko sem mnenje odvetnika in inšpektorata sporočila delodajalcu, so sicer nejevoljni spremenili mnenje in me poslali na izredni dopust, prijave pa potem na inšpektorat nisem podala, ker smo konkreten spor rešili, hkrati pa si nisem želela še dodatno poslabšati položaja. Do izteka odpovednega roka sem bila tako na izrednem dopustu. Brez službe sem ostala takoj, ko so me v skladu z zakonom lahko odpustili, sicer iz poslovnih razlogov,« je razkrila podrobnosti grde igre.
Kako nezaželene iskalke zaposlitve so v slovenskem prostoru bodoče matere, je na lastni koži občutila Natassa Petra - Barat, ki je sodelovala v akciji Iščete delo? Najdite ga z Delom: »Ko sem izvedela veselo novico, so me na zavodu za zaposlovanje opozorili, da nihče ne bo zaposlil nosečnice. Odziv me je prizadel. A kmalu sem spoznala, da so imeli prav ...« je občutila krutost svojega novega statusa.
»Od vsega me je najbolj zabolelo diskriminatorno in krivično obravnavanje pri Centru za socialno delo. Kot tuja državljanka, ki še ni bila redno zaposlena, nimam pravice do nadomestila, do katerega so upravičene druge brezposlene matere. Ne razumem, zakaj to ne velja tudi zame, čeprav imam stalno prebivališče v Sloveniji in plačujem davke,« se sprašuje politologinja.
Varuh: Primeri niso redki
Pri Varuhu človekovih pravic iz pogovorov ugotavljajo, da kršenje pravic nosečnic in mladih mater niso redki, čeprav uradna statistika kaže drugače: v zadnjih dveh letih namreč niso dobili prav nobene pobude v zvezi z obravnavano temo. Najbolj občutljiva skupina so mlade matere, ki so zaposlene za določen čas, saj jim delodajalec pogosteje kot drugim ne podaljša pogodbe o zaposlitvi. Mlade matere so deležne tudi (nemih) očitkov v zvezi z odsotnostjo iz dela zaradi nege otroka, opozarja namestnica varuhinje mag. Kornelija Marzel.
»O ustreznosti normativne ureditve težko govorimo. Zdi se ustrezna, vendar v praksi verjetno ne zagotavlja zadostne zaščite. Na primer, zakon o delovnih razmerjih določa, da se mladi materi ne sme odpovedati pogodba o zaposlitvi še en mesec po izrabi dopusta za nego in varstvo otroka. Vprašanje je, ali ta določba preprečuje delodajalcu, da se mlade matere ne bi 'znebil', če se je tako odločil že vnaprej.« Zato pri varuhu menijo, da bi bilo koristno narediti raziskavo in se glede na ugotovitve odločati o spremembi zakonodaje.
Da zaradi gospodarske krize tej skupini delodajalec še hitreje odpove delovno razmerje kot drugim, se strinja tudi prof. dr. Nevenka Černigoj-Sadar s katedre za socialni in kadrovski menedžment na fakulteti za družbene vede. Dejala je, da bi morali spremeniti ves sistem zaposlovanja mladih: »Matere bi morali spodbujati, da prijavijo vse oblike kršenja zakonodaje, povezane s starševstvom; delodajalci pa naj bi bili dolžni sprejeti nazaj v delovno razmerje osebo, ki so jo prikrajšali za osnovne državljanske pravice, in ji povrniti stroške, ki jih je imela zaradi njihovega nepravilnega ravnanja.«
