Mladi – nosilci ustvarjalnega nemira

Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) je s partnerji zadnja tri leta v okviru 500.000 evrov vrednega projekta razvijal programe za usposabljanje mladinskega delavca. Rezultat je srednješolski, univerzitetni in fleksibilni model izobraževanja tega profila v mladinskih organizacijah.

Naloge in zadolžitve mladinskega delavca so široke, razlikujejo se po organizacijah, je poudaril dr. Andrej Fištravec, vodja projekta MD NFI (Mladinski delavec, neformalno formalno izobraževanje). »Imamo organizacije, ki so specializirane za socialno delo, spet druge za informacijsko sfero, potem so tu kulturni centri ... Ravno zato smo pripravili fleksibilen izobraževalni model, ki upošteva to širino. Enovitega profila mladinskega delavca, ki bi bil jasno določen, kot je, denimo, za učitelja slovenskega jezika, zato ni,« je pojasnil sogovornik in dodal, da so se za ta korak odločili, ker v Sloveniji ni izobraževalnega sistema za to področje.

»Obstajajo posamezne pobude na neformalni ravni, sistematične modele izobraževanja pa so razvile samo največje organizacije iz našega konzorcija, denimo taborniki in skavti. Če izobraževalni sistem v mladinskih organizacijah oziroma na splošno v nevladnem sektorju ni urejen, je tudi trajnostni vidik zanemarjen, saj sistematičnega prenosa znanja ni,« je dejal.

S sistematičnim izobraževanjem, ki so ga razvili pri projektu MD NFI, bodo organizacije lahko ustvarjale lasten kader in si s tem zagotovile trajnost delovanja. Na formalni ravni pa se bodo mladi lahko izobraževali za profil mladinskega delavca v okviru izbirnega predmeta v srednjih šolah. Pripravili so tudi magistrska programa, en je že v postopku akreditacije na pedagoški fakulteti ljubljanske univerze, za drugega se še odločajo na Filozofski fakulteti v Mariboru. Oblikovali so tudi specialistični študijski program.

Ekonomska priložnost

Pri pripravi projekta so se seznanili s tujimi praksami: »Iskali smo nekaj, kar bi lahko zaživelo v slovenskih razmerah, ki so ta čas zelo spremenljive. Negotovost je navzoča povsod,« je razmišljal Fištravec.

Kako pa je mladinsko delo razvito v tujini? »V skandinavskih deželah je neprimerno bolje razvito kot pri nas, tudi v Angliji, kjer se zavedajo, da je delo z mladimi izjemno pomembno. Pri nas je velika težava pri denarni podpori nevladnega sektorja. Je pa kvantitativno močno in prav zaradi tega je mladinsko delo v slovenskem prostoru precej bolj vitalno, kot je videti na prvi pogled, saj deluje v zelo slabih razmerah,« je opozoril.

Kolikšno je povpraševanje po mladinskih delavcih na trgu? »Pri pripravi novih profilov nihče natančno ne ve, kako se bodo prijeli. Predhodna raziskava je potrdila velike potrebe po formalnem in neformalnem izobraževanju mladinskega delavca. Gre za profil, ki ne spada samo na področje mladinskega dela. Umestimo ga lahko v službe javne uprave, na tista področja, kjer se resneje dela z mladimi, takšen je, denimo, urad za mladino. Delo z mladimi obsega široko polje in ogromno različnih institucij,« je pojasnil sogovornik.

V Angliji so, na primer, šolo približali učencem, tako da so pomoč pri domačih nalogah prevzeli mladinski delavci, ne le učitelji. »Pa tudi učitelje zanima tovrstno izobraževanje. In navsezadnje, na območju nekdanje skupne države tovrstnih programov ni. To je lahko za nas tudi ekonomska priložnost,« je prepričan.

Kako skupnost skrbi za mlade, se kaže tudi na vitalnosti družbe. »Skandinavci veliko investirajo v mladinsko delo, njihova družba pa je tudi ekonomsko močna in vitalna. Mladi so nosilci družbenega nemira, negotovosti, ampak tiste pozitivne, ustvarjalne. Pogosto je lažje umakniti pogled, kakor pa nekaj premakniti,« je sklenil.

Aktivna mladina

Mladinsko delo omogoča aktivno preživljanje prostega časa, možnost pridobivanja novega znanja, neformalnih izkušenj in kompetenc, možnost mobilnosti, so zapisali pri Mladinskem svetu Slovenije (MSS), krovni organizaciji, ki v slovenskem prostoru združuje 16 mladinskih nevladnih organizacij različnih interesnih, nazorskih ali političnih usmeritev. S tovrstnim delom se posameznik začne bolj zavedati osebnih sposobnosti, prepoznavati mesto in vlogo v skupini, hkrati pa se izboljšajo njegove komunikacijske sposobnosti, pridobi samozavest. Učinki se kažejo tudi pri družbeni participaciji mladih, medgeneracijskem sodelovanju, zvišanju zaposljivosti mladih in njihovih kompetencah ... Mladi – njihova starost je od 15 do 29 let – se v Sloveniji organizirajo v različne oblike, to so mladinski centri, mladinski sveti, nacionalne mladinske organizacije in druge nevladne organizacije.

Ena od 16 mladinskih nevladnih organizacij, vključena v MSS, je Zveza slovenske podeželske mladine, ki šteje približno 4500 članov. »Naše glavne dejavnosti so promocija in ohranjanje podeželja, izobraževanje (seminarji, delovne skupine), povezovanje, izmenjava izkušenj in dobrih praks, opozarjanje na napake. Osredotočeni smo na podeželsko mladino in mlade kmete,« je pojasnil predsednik Rok Roblek.

Zveza sodeluje tudi z drugimi organizacijami, z evropsko zvezo podeželske mladine, evropsko zvezo mladih kmetov, je članica delovne skupine za kmetijsko politiko v Bruslju ... »Razdeljeni smo na deset regij. Vsaka ima svojega predstavnika, člana glavnega odbora. Veliko je tudi prostovoljcev, ki so predsedniki ali člani društev oziroma člani upravnega odbora,« je organiziranost zveze predstavil Roblek. Največji projekt zveze so kmečke igre, nad katerimi organizacijsko bedi 300 članov.