Multimedija - novi univerzitetni program

Inženirji, ki bodo usposobljeni za razvoj in načrtovanje multimedijskih sistemov, aplikacij in storitev.

Objavljeno
09. januar 2014 15.42
Slovenija, Ljubljana, 20.Julij2010, Portret Janez Bešter. Foto: Igor Zaplatil/DELO
Nevenka Žolnir, Panorama
Nevenka Žolnir, Panorama

Spoznanje, da v Evropi primanjkuje dobrih inženirjev, ni novo. Ukrepi izobraževalnih politik po državah so sprožili procese, katerih rezultati bodo vidni šele čez leta. V državah, kjer je šolski sistem bolj povezan z gospodarstvom, se bodo spremembe zgodile prej, v drugih pozneje.

Slovenija bo, kot kaže, ostala v drugi skupini držav, opozarjajo poznavalci. »O tem, da potrebujemo več tehničnih strokovnjakov, že dolgo govorimo, pri vpisu na fakultete pa se to bolj slabo kaže, ker se mlada država sorazmerno slabo odziva na signale trga. To je tudi eden od vzrokov, da smo toliko časa v recesiji,« poudarja dr. Janez Bešter, profesor na elektrotehniški fakulteti, in opozori na pomenljiv skupni poziv evropske komisije ter informacijskih in telekomunikacijskih podjetij, ki so ga pred enim letom poslali iz Davosa.

700.000 mest na področju IKT

V njem poudarjajo, da Evropi grozi pomanjkanje strokovnjakov, ki bi lahko zapolnili kar 700.000 delovnih mest na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Podjetja, države, deležnike s področja izobraževanja, socialne partnerje, ponudnike storitev zaposlovanja in civilno družbo pozivajo k čimprejšnjemu ukrepanju. Kajti čeprav število delovnih mest na tem področju narašča za približno tri odstotke na leto, je univerzitetnih diplomantov in drugih strokovnjakov za področja informacijsko-komunikacijske tehnologije čedalje manj.

Ugled inženirskega poklica se je pri nas začel zmanjševati po osamosvojitvi, ko je začelo prevladovati prepričanje, da se bomo v kapitalizmu ukvarjali predvsem s finančnimi transakcijami, tehnološkega razvoja pa ne bomo potrebovali, ugotavlja Bešter. To je seveda vplivalo na ugled inženirskega poklica. Mladi so se začeli usmerjati k drugim poklicem in zdaj bodo težko spremenili mišljenje, a to ne pomeni, da moramo ostati križem rok.

»Tehniške fakultete, društva in organizacije delujemo v več smereh, posebno pa poudarjamo zgodnje spodbujanje talentov. Vsi poznamo primere uspešnih športnikov, ki začnejo načrtno trenirati v drugem, tretjem razredu osnovne šole in gredo skozi razne selekcije. Da bi lahko mlade tudi na našem področju začeli preizkušati dovolj zgodaj, smo leta 2009 v Kranju, nedaleč od gimnazije, ustanovili Odprti laboratorij, ki je namenjen aktivnostim srednješolcev in študentov. To je pravzaprav inovacijski klub. Lani je v dogodkih sodelovalo 1700 mladih.

Kadri za načrtovanje multimedijskih sistemov

V sodelovanju Fakultet za elektrotehniko ter za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani so ob upoštevanju najnovejših tehnoloških trendov pripravili nov univerzitetni študijski program Multimedija, ki združuje več disciplin in vključuje znanja telekomunikacij, računalništva, multimedijske produkcije ter interaktivnih uporabniških aplikacij. Za prihodnje študijsko leto je za ta program predvidenih trideset študijskih mest. Vključene so tudi netehnološke vsebine ter zakonitosti timskega dela in poslovno-projektnega okolja.

Tako izobraženi univerzitetni inženirji bodo usposobljeni za razvoj in načrtovanje multimedijskih sistemov, aplikacij in storitev. Poudarjeno bo večje povezovanje znanosti in podjetij, kar pomeni konkreten premik v smeri zagotavljanja vrhunskih kadrov za inovativna podjetja, razlaga sogovornik. Ta program je odgovor na hiter razvoj tehnologij, novih storitev in nujnost interdisciplinarnega dela ter izobraževanja talentov za poklice prihodnosti, zato pričakujejo tudi večje zanimanje deklet.

»Danes mladi in tudi malo manj mladi nenehno tarnajo, da nimajo nobene perspektive. Osebno se s tem ne strinjam. Res so časi bolj zahtevni, ampak toliko možnosti za učenje in poti poslovnih idej v svet, kot jih danes ponuja internet, ni bilo še nikoli. To je izjemno velik potencial za razvoj. Ko se odločate za poklic, se vprašajte predvsem tri stvari: kaj rad delam, kaj dobro delam in kaj moje okolje potrebuje,« mladim vedno položi na srce Bešter.

Kajti za uspeh v katerem koli (inženirskem) poklicu je potrebne veliko inovativnosti in motivacije, saj vsak dober rezultat ni naključje, temveč tudi posledica trdega dela, kot lahko preberemo v knjigi Prebojniki (Malcolm Gladwell).