Najprej v službo, potem osebno dopolnilno delo - iz veselja

Mlade ustvarjalke: PikiPu, Ustvarjanje nakita in Macy Butters. Šivanje je spet »kul«. Pozitivni odzivi trga dajejo zagon.

Objavljeno
10. oktober 2013 11.09
Portret Petra Gostinčar v Ljubljani 01.Oktobra 2013.
Mojca Finc, Borza dela
Mojca Finc, Borza dela

Mlada raziskovalka Petra Gostinčar, sicer univerzitetna diplomirana geografinja, ob službi in družini (kmalu bo povila še drugega otroka) šiva za PikiPu, blagovno znamko, ki sta jo ustvarili s prijateljico Katjo Debevc. »To je zame sprostitev, odklop. Namesto da bi zvečer pogledala dva dela najljubše serije, sedem za šivalni stroj,« je dejala.

Za svoj najljubši stroj je prvič sedla v srednji šoli, ko si je sešila torbo, nadaljevala je s peresnicami in drobižnicami. »Takrat šivanje ni bilo 'kul'. Zanimivo, danes pa si marsikdo želi tovrstnega znanja,« je spoznala. Ko sta se s fantom preselila na svoje in mamin stroj ni bil več dostopen, si je kupila svojega. »Težko sem si predstavljala, da gospodinjstvo preživi brez tega pripomočka, ki se je meni vedno zdel osnovni del gospodinjske opreme,« je razpredala, kako so se v njej spet prebudile simpatije do šivanja. Lotila se je torbic, toaletk, denarnic ...

Ker med prvo nosečnostjo v ponudbi na trgu ni našla otroške bombažne odeje, ki si jo je zamislila, jo je sešila sama. Nadaljevala je z oblogo za otroško posteljico. Po rojstvu prvorojenke Vesne je v mislih že nizala vrsto zamisli, nove izdelke pa namenila prav njej in prijateljicam, ki sose jim rodili otroci. Odejico in igračko je podarila mladi mamici Katji, ki je kvačkala za svojo blagovno znamko Coprnije. Konec lanskega leta sta združili moči in na trgu se je pojavil PikiPu.

»Do aprila, ko sva ustvarili stran na facebooku, sva šivali in kvačkali. Delali sva na zalogo, zdaj pa bolj po naročilu,« je povedala. Ob leto in pol stari hčeri odkriva, kaj vse pri odraščanju potrebuje otrok, in tako oblikuje nove izdelke. »PikiPu ponuja igrače s trakci, ki so otrokom zelo všeč, denimo kocke, blazinice v obliki živali, kot so mucki, ribe, žirafe, dinozavri. Pa kvačkane igrače, pripomočke (trak za dudo, odejica, ninica, previjalna podloga, torbica za plenice), oblačila in modne dodatke (kape, jopice, copatki, krila, rutke, predpasniki). Izdelki so barviti, živahni in prijetni na otip,« je predstavila.

Mlada podjetnica, ki bo v prihodnjih dveh letih pridobila naziv doktorice znanosti, načrtuje dobiček v poldrugem letu delovanja. Naslednji korak je predstavitev ponudbe na sejmih. »Skratka, v načrtu je rast,« je napovedala.

Po doktoratu čas za nakit

Jožica Zajc
si je zaželela čas zase in ustvarjanje po pridobljenem nazivu doktorice znanosti in izteku pogodbe o zaposlitvi na fakulteti. »Med pripravo disertacije nisem imela časa za hobije. Zato priložnosti za kaj takega – ta se mi je ponudila po končanem projektu na fakulteti – nisem hotela izpustiti. Pred tem sem ustvarjala za svoj užitek. Ko sva s prijateljico Mirelo nakupili večjo količino materiala in pripomočkov za ustvarjanje – od perlic, žičk, vrvic, do kaveljčkov, klešč in škatlic za shranjevanje –, pa se je začel moj izziv. Registrirala sem osebno dopolnilno delo in začela svoje ustvarjalno poglavje,« je pripovedovala sogovornica.

O sebi pravi, da se v poslovnem svetu še uči, saj stvari veliko laže podari kot proda. Kupcev ne išče mrzlično: »Zavedam se, da je ponudbe različnih ustvarjalk na spletu veliko in vsaka ima svoj krog stalnih kupcev. Jaz bi rada ustvarjanje še vedno ohranila kot svoj hobi, ki ga izvajam v prostem č asu in ki me ne bo obsedel z idejo o masovni proizvodnji in velikih zaslužkih, saj bi ta moj ustvarjalni svet tako izgubil čar,« je dejala.

V ponudbi, ki jo je na facebooku mogoče najti pod imenom Ustvarjanje nakita, so uhani, ogrlice, zapestnice, broške, prstani, elastike za lase ... Zamisli največkrat pridejo spontano, same od sebe, kakšen preblisk pa najde tudi med brskanjem po spletu. »Najpogosteje se izide tako, da vzamem v roke material, hočem narediti eno stvar, začnem delati nekaj drugega, končam pa s popolnoma tretjim izdelkom, kot sem ga sprva načrtovala,« je opisala svojo ustvarjalno domišljijo, ki jo tudi pri nakupovanju novega materiala težko obvladuje.

Njen poslovni cilj je s prodajo povrniti si vložene stroške in tako imeti »plačani hobi«. »V vsej zgodbi je najpomembneje, da me ustvarjanje nakita osrečuje. Enak učinek je tudi takrat, ko vidim zadovoljstvo tistih, ki nosijo moj nakit. S tem je namen dosežen,« je opisala, kako si pri ustvarjanju polni baterije.

Z zaslužkom v dobrodelnost

Aprila je s projektom Macy Butters Studio – po naključju – začela Sandra Macele. »Za rojstnodnevno darilo sem porisala komplet krožnikov. Odzivi so bili tako dobri, da sem se odločila testirati še trg,« je sogovornica pojasnila, kako se je začela njena zgodba s poslikavo keramike. Z umetnostjo se ukvarja več let, a kakor je dejala, je šele letos začutila, da je čas za predstavitev izdelkov širši javnosti.

V njeni ponudbi sta črna in bela poslikana keramika. »Igram se z barvami in motivi, eksperimentiram ... Vedno pa poskušam ponuditi ljudem tisto, kar jim je najbolj pri srcu. Poleg ustvarjanja negujem neke vrste socialno podjetništvo. Ne skrbim le za lastni zaslužek, ampak prispevam tudi k plemenitim ciljem. Rišem namreč tudi živalske motive in izkupiček od prodaje v celoti namenim za dobrodelne namene – v pomoč Zavodu Kosovir in Društvu Zverinice za oskrbo zapuščenih živali,« je povedala.

Od kod črpa ideje pri ustvarjanju? »Tu in tam ujamem kakšen citat ali sporočilo, ki mi je blizu in ga prenesem na keramiko. Spet drugič se mi odvrti kakšen nor film, nato spišem zgodbo in izrišem te fiktivne obraze. Včasih pa imajo naročniki že svoje zamisli in jih samo prenesem na skodelico ali krožnik,« je odgovorila. Pravi, da uživa v celotnem procesu ustvarjanja: od ideje do izoblikovane zgodbe in nato realizacije pa v fotografiranju izdelkov in njihovi predstavitvi.

Blagovno znamko je njeno popoldansko-vikend delo, ki ga – redno je zaposlena v oglaševanju (kreativa) – opravlja v okviru popoldanskega espeja. »Prav zares imam veliko srečo, da sem zaposlena v podjetju, ki razume in podpira moje ambicije. Hkrati pa imam obe službi izjemno rada,« je dejala.

Sandra Macele verjame v svoj posel, prav tako tudi v to, da bo v prihodnosti zvišala prihodek. »Če se trudiš in delaš, se prej ali slej pokažejo rezultati. Če v to ne bi verjela, bi bilo vse skupaj brez pomena.« Čeprav odločno sledi načrtom, je preudarno opozorila, da je Macy Butters šele na začetku poti: »Počasi se razvijam, oblikujem in se sproti učim. Pozitivni odzivi trga pa mi vlivajo še več zagona in motivacije pri iskanju novih zamisli, ki jih bom postopoma predstavljala ljudem.«