Tiskane izdaje
Vse kaže, da niso daleč časi, ko vendarle ne bomo več tarnali, da se premalo mladih odloči za študij naravoslovja. Kriza je prispevala svoje in bodoče študente prisilila, da so pri izbiri študija bolj premišljeni. Na drugi strani pa se tudi na fakultetah bolj trudijo pritegniti študente.
S tabori inovativnih tehnologij so eno bolj uspešnih formul našli na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, kjer zadnji dve leti nimajo težav z zapolnitvijo vpisnih mest.
Učencem višjih razredov in dijakom poskušajo svoje področje prikazati čim bolj zanimivo – omogočajo jim aktivno vključevanje v raziskovalne projekte, zagotavljajo strokovno mentorstvo in dodatno interaktivno izobraževanje iz tehničnih in drugih ved.
Že trinajsto leto pripravljajo tudi poletni tabor z delavnicami, na katerih se udeleženci pod vodstvom mentorjev podajo v svet elektrotehnike, spoznajo uporabo sodobnih tehnologij in izdelajo različne uporabne naprave. V tednu jim prikažejo možnosti dela v razvoju in omogočijo ustvarjanje v laboratorijih. Pobliže spoznajo tudi nekatera pomembna slovenska podjetja s področja elektrotehnike, obiščejo pa Meteorološko postajo v Ljubljani, Astronomsko-geološki observatorij na Golovcu in Reaktorski center IJS v Podgorici.
Odpovedali so se počitnicam
Laboratoriji na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko so prav ta teden polni mladih nadobudnežev. V zameno za nova spoznanja so se očitno brez pomisleka odpovedali počitniškemu brezdelju, saj so s svojimi prijavami vseh 180 mest na šestnajstih delavnicah zapolnili takoj po spomladanskem razpisu.
Udeležba na delavnicah stane 50 evrov, program s popoldanskim športno-družabnim delom 70, s prenočevanjem v bližnjem dijaškem domu vred pa 110 evrov. Med udeleženci je tudi precej zmagovalcev tekmovanj v okviru Zveze za tehnično kulturo Slovenije, ki pri pripravi delavnic sodeluje s fakulteto.
Namen tabora je vedoželjne učence spodbuditi k temu, da bi v modernih tehnologijah in predvsem novem tehnološkem razvoju videli prihodnost gospodarstva in tudi svoj karierni izziv.
»Dobili smo shemo risanega vezja in zdaj na testni plošči vstavljamo razne komponente,« je pojasnil bodoči devetošolec Tilen iz Ljubljane, ki smo ga zmotili na delavnici Elektrika v človeškem telesu. Ob njem so isto nalogo opravljali Tina iz Ormoža in Natalija iz Žužemberka ter bodoči sedmošolec Matjaž iz Komende, najmlajši udeleženec delavnice. Vsi so zatrdili, da jih vleče v svet naravoslovja, vendar se še niso čisto odločili, v katero smer.
»Na začetku so vsi malce zadržani, ko pa se pokažejo rezultati in naprave začnejo delovati, je navdušenje toliko večje. Prišli bomo tudi do kompleksnih vezij, na koncu bo vsak izdelal ojačevalnik za merjenje EKG, ki ga bo lahko odnesel domov,« je povedal dr. Peter Kramar, asistent na katedri za biomedicinsko tehniko.
Je eden od več strokovnih mentorjev v omenjeni delavnici z osmimi udeleženci in tremi tematskimi sklopi – poleg elektronskih vezij je vključeno konstruiranje modelov na računalniku in empirično delo s celičnimi kulturami v biološkem celičnem laboratoriju.
Izredni profesor dr. Tomaž Jarm je pojasnil, da je prav to tisti laboratorij, v katerem so na fakulteti razvili zdaj že znamenito metodo elektroporacije – postopek, s katerim tako spremenimo lastnosti celične membrane, da lahko vanje vnašamo nekatere snovi oziroma ekstrakte, kar bo, denimo, lahko olajšalo zdravljenje raka.
Zanimiv nabor vsebin
Tabor pripravlja 70 strokovnih mentorjev, med njimi 55 fakultetnih učiteljev. Kaže, da so z naborom vsebin zadeli v polno. Na delavnici Roboti za profit in zabavo so robota naučili posnemati uporabo človeških rok pri človeku, na Androidomaniji so izdelali lastno androidno aplikacijo, rezultat delavnice Sonce, ujeto v mobilni telefon je lastnoročno izdelan polnilec za mobilni telefon na sončno energijo.
Kako delujejo različne naprave, so si podrobno ogledali na delavnici Obvladajmo elektroniko. Bodoči metrologi so izdelali domačo vremensko postajo, satelitarji pa si bodo lahko Zemljo iz vesolja ogledali kar iz udobja domačih naslanjačev. To je le delzanimive ponudbe, ki zgovorno pojasnjuje letošnji izjemen odziv.
»Za seboj imamo že dvanajst taborov. Na začetku je bilo delavnic manj in komajda smo nabrali dovolj prijav. Še pred tremi leti smo imeli trideset udeležencev, lani je v dvanajstih delavnicah sodelovalo 95 učencev in dijakov, letos pa kljub razširjenemu programu nismo mogli sprejeti vseh,« pravi koordinatorka tabora in študentka na doktorskem študiju na tej fakulteti Nina Gržinič.
Ugotavlja, da se malokdo zaveda, kako zelo uporabna znanost je elektrotehnika. Ko študentje pridejo v prvi letnik, so zaradi množice splošnih podatkov, ki na videz nimajo nobene uporabne vrednosti, kar malo razočarani. To se v višjih letnikih sicer spremeni. Kljub temu so praktične predstavitve, kot so omenjene delavnice, zelo pomembne.
Naložba v prihodnost
Tradicijo poletnih delavnic je pred trinajstimi leti na katedri za telekomunikacije začel prof. dr. Janez Bešter, pred dvema letoma pa so jih razširili na vse katedre fakultete, je razložil prodekan za pedagoško dejavnost prof. dr. Igor Papič: »Zavedamo se, da je to najbolj učinkovita promocija, čeprav bodo rezultati v celoti vidni šele čez čas.« Njihovo vodilo je, da vsak udeleženec izdela nekaj uporabnega, kar nato odnese domov. To prinese tudi stroške, ki jih v glavnem nosi fakulteta, vendar to jemljejo kot naložbo v prihodnost.
Rezultate svojih prizadevanj že žanjejo. Odkar so spremenili koncept predstavitve na informativnem dnevu, je kandidatom veliko bolj jasno, kako uporabno področje pokrivajo, zato prihajajo k njim na študij tisti z dovolj znanja in s pravo motivacijo.
Ta ne poteka več v obliki nizanja podatkov v predavalnici – zainteresirani jih tako in tako lahko dobijo na njihovi spletni strani –, temveč v obliki sejemskih predstavitev eksperimentov. Podobno kot zdaj na taboru dajo udeležencem priložnost za konkretno delo v laboratorijih. Dogaja se, da nekatere dogajanje tako pritegne, da se vračajo popoldne pa še prijatelje pripeljejo s seboj.
Širok obseg elektrotehnike
»Je že res, da ima vsak pravico do svobodne izbire poklica, ampak ena do osnovnih pravic pa je tudi pravica do obveščenosti,« meni prodekan, »toda šele takrat, ko pozna različna področja in vse razsežnosti študijskega programa, se lahko svobodno odloča.« Njihov namen je, da jim nazorno prikažejo, katere tehnologije se skrivajo za »konservativnim« pojmom elektrotehnika.
»To je del fizike, o čemer nekaj slišijo v osnovni šoli, o specifičnih tehnologijah, kot so telekomunikacije, biomedicina, mehatronika, avtomatika, pa vedo zelo malo, čeprav jih v našem življenju srečujemo vsak dan, ko telefoniramo, uporabljamo računalnik in ne nazadnje, če zbolimo. Na njej temelji vsa medicinska diagnostika,« je spomnil Papič.
