Ne sramuje se pobiranja usmrajenih nogavic

Matjaž Vezjak, tehnični vodja slovenske košarkarske reprezentance, je sicer zaposlen v patentnem biroju.

Objavljeno
12. september 2013 14.28
Tanja Volarič, šport
Tanja Volarič, šport
Si predstavljate četo postavnih mož, ki vsak dan prelivajo hektolitre znoja? Košarkarska dvanajsterica v teh dneh prav gotovo sama ne pere in pospravlja smrdečih nogavic, preznojenih majic in mokrih brisač. Tehnični vodja reprezentance je že šesto leto Matjaž Vezjak, ekonomist, brez katerega bi slovensko košarkarsko kolesje škripaje zastalo.

Ko je pred šestimi leti sprejel ponudbo Toneta Krumpa, da prevzame skrb za opremo članske reprezentance, je sicer kot nekdanji košarkar načeloma vedel, kaj vse bo imel na skrbi. A kljub temu priznava, da se je v šestih poletjih, ki jih je doslej preživel s člansko reprezentanco, obseg njegovega dela, predvsem pa količina opreme, za katero skrbi, krepko povečala. Njegovo delo se sicer začne že novembra, ko začnejo zbirati in naročati prve kose opreme, v začetku pomladi pa se pri ogledih hotelov, v katerih bodo nastanjeni košarkarji med pripravami in prvenstvom, pridruži direktorju Mateju Avanzu.

»Z njim grem jaz, ker od vseh še najbolje vem, kaj igralci potrebujejo in kaj jih bo zagotovo motilo na določeni lokaciji. Po izboru hotelov nato junija naročimo še športne copate, teden pred zborom reprezentance pa vzamem dopust in se s tem začnem ukvarjati 24 ur na dan,« pravi Vezjak, ki se je po diplomi na ekonomski fakulteti zaposlil v Patentnem biroju AF za intelektualno lastnino, a si med pripravami slovenske izbrane vrste vzame neplačani dopust. Pravi, da ga občasno kdo draži, češ, fuj, kako lahko za igralci pobira preznojene in smrdeče nogavice, a se ne pusti motiti, saj je to le majhen del vsega, kar mora početi v reprezentanci.

Tudi šival bi, če bi bilo treba

»Če bi tako gledal na stvari, ne bi imel tu kaj početi. Zjutraj pripravim vso opremo, ki jo potrebujejo, od nogavic in podhlač do majic, in jim jo pustim pred vrati v hotelu. Na treningu jim sproti dajem novo, ko se preznojijo, po treningih in tekmah pa vse poberem in pošljem v pralnico. Pere se dvakrat na dan, ekipa pa na vsakem treningu porabi 50 majic, vsega skupaj je za eno pranje okoli 50 kilogramov preznojenega blaga,« pravi Vezjak. Doslej so imeli v Zrečah pralnico v hotelu, včasih pa se morajo koordinirati tudi za prevoz do zunanjih pralnic, saj mora biti že nekaj ur pozneje vse spet pripravljeno.

Če bi bilo treba, bi se lotil tudi šivanja raztrganega dresa, denimo, a za zdaj potrebe po čem takem ni, saj v primeru nezgode nemudoma naroči novega, ki ga dobijo tudi v manj kot enem dnevu. »Vedno imam s seboj po dva bela in dva zelena dresa, ki se jih zaradi posebne vrste blaga niti ne bi izplačalo šivati. Sicer pa fantje med tekmo vedno porabijo po dva, ker se ob polčasu preoblečejo. Tudi likati mi ni treba, saj so to športne stvari, srajce pri uradnih oblačilih pa nam že dostavijo zlikane,« pojasni Vezjak. Skupaj s fizioterapevti prenese ob selitvah toliko opreme, da celo največji kombi poka po šivih.

Tokrat s pomočnikom

Letos ima tudi pomočnika, a španska reprezentanca, ki je, denimo, osvojila naslov prvaka na zadnjih dveh evropskih prvenstvih, ima kar štiri ljudi, ki opravljajo podobno delo. »Vedno znova se sprašujem, zakaj jih potrebujejo, če pa midva brez težav opraviva vse pravočasno. Slovenci smo nasploh znani po tem, da smo dobri organizatorji in dobro izkoristimo čas, če je treba, pa si v reprezentanci na različnih področjih tudi priskočimo na pomoč.«

Kot najbolj poseben dogodek si je zapomnil tistega iz leta 2010, ko je Saniju Bečiroviču razrezal podplat športnih copat. »Sani je vedno naročal visoke športne copate, a tiste, ki jih je tedaj dobil, so bili vendarle previsoki. Ni šlo drugače, kot da mu jih znižam z rezanjem, potem smo jih oblepili z bandažnim trakom in v takih je igral,« pove Vezjak. Obraba športnih copat je, kot doda, prav neverjetna. Vsak košarkar dobi po štiri pare, po 14 dneh pa je prvi že tako uničen, da je samo še za v smeti.

»V teh letih so se med nami stkale prave prijateljske vezi, tudi med sezono se slišimo, igralci mi zaupajo in se najprej vedno obrnejo name. Ne bom rekel, da je to moje življenje, a moja pripadnost temu je maksimalna,« sklene Matjaž Vezjak.