Ob koncu delovnega dne ostane le pol ure za košarko

Delo na Eurobasketu 2013: vodja nastanitev Matija Antolović dan konča ob štirih zjutraj. Informatiki odpravijo težave, preden jih uporabniki opazijo.

Objavljeno
12. september 2013 14.13
Slovenski navijači med tekmo Slovenija Poljska,Celje Slovenija 07.09.2013
Mojca Finc, šport
Mojca Finc, šport
Vodja nastanitve na Eurobasketu 2013 Matija Antolović delovni dan začne ob 7.30, k počitku pa se odpravi naslednji dan med 2. in 4. uro zjutraj. S svojo ekipo skrbi za nastanitev približno 1500 gostov. »Vsaka od 24 reprezentanc ima v povprečju 25 članov, potem je tu še uradno osebje (sodniki, tehnični komisarji, kontrolorji, zdravniki), v tujem 'staffu' jih je 60, število VIP-gostov pa se iz dneva v dan povečuje, ta čas imamo od 600 do 700 rezervacij. V hotelu Union imamo še približno 100 ljudi v kategoriji super VIP,« je našteval. Projektu se je priključil pred letom in pol, ko je poskrbel za nastanitve na evropskem prvenstvu do 20 let. Z istimi oziroma podobnimi hoteli sodeluje tudi med eurobasketom.

V prvem delu je imelo vsako od štirih mest gostiteljev (Ljubljana, Jesenice, Celje, Koper) po dva uradna hotela prvenstva; v enem so bivale reprezentance, v drugem uradne osebe. »FIBA Europe ima svoje standarde in zahteve. Ena od teh je, da morajo biti vse reprezentance v istem hotelu. V Sloveniji je že to težava, saj ni lahko najti tako velikega hotela. Prav zato je bila jeseniška skupina nastanjena v Kranjski Gori, celjska v Laškem, koprska v Portorožu.« Najti primerno nastanitev za drugi del EP, ki poteka v Ljubljani, je bilo laže; vse reprezentance – z izjemo slovenske – so nastanjene v Hotelu Plaza.

Delovni dan

S predstavniki FIBA Europe je pred prvenstvom obiskoval hotele, si jih ogledoval in ocenjeval. Osredotočeni so bili na zmogljivosti sob, preverjali so, ali so dobro opremljene, prostorne, zračne. Med 21 napornimi dnevi je za košarkarja namreč pomembno, da mu hotel omogoča dober počitek in kakovostno hrano. »Iskali smo hotele z veliko jedilnico, z dovolj okusne hrane in z možnostjo prilagajanja urniku obrokov,« je razpredal sogovornik. Težav s posteljami niso imeli, saj so hotelirji zahtevi po daljših, 220 centimetrov dolgih posteljah prisluhnili. »Kupili so nove ali pa priskrbeli podaljške obstoječih.«

Delovni dan Antolović začne s preverjanjem, ali je njegova ekipa ustrezno pripravljena nanj; ali imajo hoteli vse potrebne informacije, bodisi za uporabo sejnih sob, za obroke, malice, kako je s pranjem dresov, kako je z brisačami za treninge in tekme ... Kakšno vljudnostno besedo ali dve spregovori z vsako reprezentanco, da se prepriča o njihovem počutju. Preveri, ali so sejne sobe ustrezno označene, pospravljene in ali ekipe upoštevajo urnike. Sproti rešuje še nastale težave, kot je, denimo, prevoz košarkarja, ki ga boli zob, v klinični center.

Pred kosilom z menedžerjem v hotelu pogleda urnik, kdaj je največji naval v jedilnici. »Reprezentanca za obrok potrebuje največ 15 minut; da ne bi bila prevelika gneča, moramo biti točni. Hrana pa mora biti topla, okusna, ne razkuhana ali posušena. Zato imamo vse pod nadzorom, da nam ne bi očitali, da je bila kava mrzla ali juha premalo slana,« je razkril. Sledijo odhodi na tekme, sestanki, (v prvem delu prvenstva) usklajevanje nalog s področnimi koordinatorji, odgovarjanje na telefonske klice, kaj narediti v izbranem primeru, ali je mogoče kaj spremeniti ali dodati na željo reprezentanc ... Če ima katera od ekip kakšno posebno željo, Antolovićeva ekipa naveže stik z direktorjem hotela. »V hotelu so namreč tudi drugi gostje, denimo turisti in poslovneži. Nismo si mogli dovoliti zakupa celih hotelov in plačevanja praznih sob. V drugem delu je drugače, saj smo napolnili Plazo.«

V pogonu do 30 informatikov

Večerne naloge so podobne popoldanskim. Za konec dneva sogovornik stopi v stik z vsakim koordinatorjem in prisluhne njihovim poročilom. Po sestanku z atašeji reprezentanc odgovori še na elektronsko pošto. »Čez dan mi ostane morda pol ure, da skočim na katero od tekem in tako vsaj malo začutim košarko,« je v smehu dejal Antolović. Takšen ritem ga bo spremljal do zadnjega dne prvenstva.

Vodja informatike Rony Plevnik je delo na prvenstvu začel dve leti pred velikim tekmovanjem. »Izhajali smo iz zahtev, ki jih je podala FIBA, in izkušenj tistih, ki so že sodelovali na različnih športnih dogodkih ter so dobro poznali delovni proces. Pripraviti smo morali celotno rešitev, poiskati partnerja, dobavitelje in vse to še pogodbeno pripraviti,« je povedal Plevnik. Preden je začel delati s Košarkarsko zvezo Slovenije, je sodeloval na teniških tekmovanjih serije challenger. »Eden od sodelavcev ima izkušnje tudi z Zlate lisice, lani pa smo za generalko pred EP izpeljali še košarkarsko mladinsko EP do 20 let, tako da smo vedeli, kaj nas čaka,« je opisal sogovornik, sicer zaposlen pri podjetju Normacom plus.

Na EP je v pogonu od 20 do 30 informatikov. Delovni dan začnejo ob devetih dopoldne, končajo pa naslednji dan okrog pol ene zjutraj. »Podpiramo področje akreditacij, delovanje pisarne, organizacijskega komiteja, celo tekmovanje in vse njegove organizacijske funkcije pa ključne uporabnike, kot so mediji, novinarske konference, VIP. Skrbimo za dostop do interneta, postavitev vseh omrežij, konfiguracijo vzdrževanja teh omrežij, od IT-opreme, tiskalnikov, računalnikov ... Vpleteni smo tudi v distribucijo televizijske slike po lokacijah,« je našteval.

Katere pa so najpogostejše težave, s katerimi se med prvenstvom srečujejo? »Vse, ki se zgodijo, povzročijo naključni dogodki. Ne bi jih mogli vnaprej načrtovati oziroma napovedati, saj so to nepredvidljive situacije. Uporabnikov na prvenstvu je namreč veliko več od vseh najbolj optimističnih predvidevanj. Kljub vsemu pa so se vse napake, ki smo jih odkrili, dogajale v ozadju, zato uporabniki niti niso vedeli, da so nastale. Isti dan smo jih odpravili,« je povedal.

Ves čas v pripravljenosti

Čeprav je delo informatikov na prvenstvu v času tehnologije izjemno odgovorno, je Plevnik poudaril, da pretiranega stresa ne občutijo. »Informatika ni ravno kreativno področje, vse poteka precej determinirano. Ko nastane težava, jo je treba odpraviti. Delo samo po sebi ni stresno. Morda je na prvenstvu včasih kljub vsemu tako, ker so vanj vpletene različne službe, funkcije in vrste ljudi, ki tu in tam zapadejo v paniko. Prav gotovo je delo naporno, saj smo mi tisti, ki podpiramo vseh 24 funkcij prvenstva, hkrati pa nismo v vlogi, v kateri bi lahko od koga kaj pričakovali. Skratka, ves čas moramo biti v pripravljenosti. Če komu kaj odpove, lahko le mi pomagamo,« je pojasnil.

V prvem delu prvenstva jim je šlo delo dobro od rok, kar je potrdila tudi FIBA: »Pravijo, da delamo odlično,« je oceno odgovornih razkril Plevnik. Kakor vse druge službe na prvenstvu bo naporen delovni ritem prekinil šele po 22. septembru.