Odločilnih sedem sekund v življenju iskalca dela

Skrivnost prve zaposlitve: Pripraviti je treba takšno prošnjo, ki bo v množici vseh izstopala in naredila vtis, pravi psiholog dela Radovan Kragelj. Končan izbor v akciji Iščete delo? Najdite ga z Delom.

Objavljeno
11. oktober 2012 18.10
Mojca Finc, Borza dela
Mojca Finc, Borza dela

Konec septembra je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 13.432 iskalcev prve zaposlitve. Mladi, ki so jo prejšnji mesec našli, so nanjo v povprečju čakali dve leti. Konkurenca je neizprosna.

Med brezposelnimi iskalci prve zaposlitve je več kot 2380 takih, ki imajo visoko, univerzitetno izobrazbo, magisterij in doktorat, njihovo število pa se iz dneva v dan še povečuje.

Samo prvi teden oktobra se je na zavod za zaposlovanje prijavilo 3500 iskalcev prve zaposlitve; lani v tem času se jih je tisoč manj.

Samozavestno in suvereno

»Delodajalec za razpisano delovno mesto prejme okoli 250 prošenj. Če kandidat ne pritegne njegove pozornosti, bo verjetno končala na kupu, s katerim se ne bo več ukvarjal,« je poudaril Radovan Kragelj, direktor kadrovskosvetovalnega podjetja Kragelj & Kragelj.

»Pomembno je, da si drugačen. Iskalci morajo sami razmišljati, kakšen pristop bodo ubrali, da se bo njihova prošnja razlikovala od množice. Izstopa lahko že takšna na rdečem ali šesterokotnem papirju. Ne vemo, kakšen bo učinek, bo pa kandidat vzbudil pozornost. Možnosti so omejene z domišljijo iskalcev,« je sogovornik potrdil, da je kreativnost ključna pri prvem izboru.

Najpomembnejši pri odpiranju priložnosti pa je vtis, ki ga kandidat naredi na razgovoru. »Delodajalcev ne zanima, ali je kandidat vpisal magistrski študij in ali končuje doktorat, kot pogosto mislijo iskalci zaposlitve. Osredotočen je na nastop. Ta mora biti prepričljiv, samozavesten in suveren. Kandidati se morajo znati predstaviti, povedati, zakaj kandidirajo za delovno mesto in kako dobro poznajo podjetje,« je iskalce usmeril Kragelj.

Svetuje jim, da spustijo svoje kriterije in delodajalcu morda celo predlagajo, da bodo mesec dni delali za malico ali potne stroške ter se v tem času dokazali. Tako bodo izstopili iz množice in si z dobrim delom lahko odprli vrata do redne zaposlitve.

Vztrajnost

Po podatkih Eurostata je stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji 18,6-odstotna. Za primerjavo: v državah članicah EU znaša 22,5 odstotka. Na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih 22.324 brezposelnih mladih do vključno 29. leta. Na prvo zaposlitev so letos v povprečju čakali sedem mesecev. »Položaj na trgu dela še ni bil tako težak, kakor je zdaj. Tudi če se delodajalci na poslane prošnje ne odzivajo, mora biti kandidat vztrajen,« je Kragelj dejal, da je treba ohraniti upanje.

Kako pa se odzvati, da po neuspelih poskusih kandidat ne izgubi motivacije? »Čarobne palice žal nimam. Situacija je za mlade zelo težavna. Brezposelni so tudi vrhunski strokovnjaki, ki se jih zdaj na trgu dobi za polovico nekdanje cene. Imamo takšne brezposelne, katerih dodana vrednost je izjemna. Zato svetujem le vztrajnost,« je sogovornik mladim sporočil, naj kljub krizi ohranijo pozitivno držo.

 

***

Psiholog Radovan Kragelj bo tudi usmerjal tudi mlade, ki smo jih izbrali izmed številnih mladih diplomantov, ki so se odzvali na akcijo Iščete delo? Najdite ga z Delom. V prihodnjih mesecih bomo v Delu in na Delo.si spremljali njihovo pot iskanja prve službe. Predstavili jim bomo v jutri - v tiskani in spletni izdaji Dela.