Poleti na bazenu, pozimi po svetu

Marko Petrovič je eden tistih, ki so odraščali v času predvajanja priljubljene ameriške televizijske nadaljevanke Obalna straža, a nikoli ni sanjal, da bo nekoč postal Mitch Buchannon. Splet okoliščin pa je nanesel, da je pristal prav v vlogi reševalca iz vode. Diplomant fakultete za šport, ki se sicer navdušuje nad borilnimi veščinami, že četrto poletje budno spremlja dogajanje v bazenu in ob njem na kopališču Kodeljevo. »Ves čas sem na zraku, nikoli nisem na enem mestu, ves čas se gibljem,« je odgovoril na vprašanje, kaj mu je pri njegovem delu najbolj všeč. Sezono začne junija, delo konča septembra. Preostali del leta raziskuje svet. Jeseni se bo že drugič odpravil na Novo Zelandijo.

Pred dvema letoma so imeli na kopališču Kodeljevo rekordnih 2400 obiskovalcev v enem dnevu. V letošnjem poletju se jih v lepem vremenu povprečno zbere 1200 na dan. »Največ jih je konec tedna. Če se temperature dvignejo nad 30 stopinj Celzija, jih naštejemo tudi 1500,« je povedal reševalec iz vode Marko Petrovič, 26-letni Ljubljančan, ki je izpit za reševalca iz vode pridobil že med študijem.

Obnovitev licence na tri leta

»Na Rdečem križu je treba opraviti tečaj prve pomoči. Sočasno dobiš zdravniško spričevalo, v katerem zdravnik potrdi, da si zdravstveno sposoben za opravljanje tega poklica. Sledi teoretično in praktično preverjanje. Treba se je naučiti zakonska določila in kako ravnati v nekaterih primerih na bazenu. Praktični del vključuje reševanje, imobilizacijo ranjenega, temeljne postopke oživljanja ... Pri preverjanju je treba pokazati ustrezen odziv v reševalnih akcijah, denimo, kako iz vode potegniti ponesrečenca. Pokazati je treba še plavalne sposobnosti, tudi pod vodo,« je naštel obveznosti, ki jih mora uspešno opraviti vsak reševalec iz vode.
V enem mesecu je licenca pridobljena. Obnoviti jo je treba vsaka tri leta. »Osvežitev znanja je vsekakor pomembna in dobrodošla, predvsem zaradi novosti. Predavajo nam zaposleni na reševalni postaji, razkrivajo nam svoje izkušnje, ki so pomembne tudi za nas,« je poudaril sogovornik, ki je decembra lani diplomiral na fakulteti za šport.

Kakšne pa so njegove naloge ob bazenu? »Ves čas zbrano opazujem vodne površine. Pozoren sem, da obiskovalci ne skačejo v vodo, da se po pravilih spuščajo po toboganu, da na primeren način stopajo v vodo. Obiskovalci bi morali upoštevati tudi osnovni bonton. Kopati bi se morali v kopalkah, in ne v spodnjem perilu, kot je to moderno zadnjih nekaj let. Dojenčki morajo biti v plenicah ali kopalkah. Če je kdo preveč izpostavljen soncu, ga opozorim, naj se umakne v senco,« je predstavil svoje zadolžitve.

Največ energije imajo osnovnošolci in srednješolci, s katerimi je po navadi tudi največ dela. A kakšnega hujšega primera Petrovič ni imel. »Moram potrkati na les!«
Bazen je odprt od 9. do 19. ure, da je vse pod nadzorom, pa poskrbijo trije reševalci - tako narekuje zakon, je opozoril sogovornik -, ki so ves čas navzoči na kopališču. »Poleg nas so tu še varnostniki,« je dodal Petrovič. Kako stresno pa je njegovo delo? »Ko je veliko ljudi in se sezona bliža vrhuncu, sem kar živčen, kar je razumljivo. Pritisk je vsekakor prisoten,« je prikimal.
Obremenitev se otrese, ko je sezone konec. Takrat napolni nahrbtnik in se odpravi raziskovat druge predele sveta. Lani je pet mesecev potoval po Novi Zelandiji in Avstraliji, obiskal je Fidži in Cookove otoke. Da mu privarčevani denar ne bi prehitro skopnel, tudi tam poprime za priložnostna dela. Lani je, denimo, pomagal pri delu v vinogradu. Jeseni se znova odpravlja na južno poloblo. Najprej se bo vrnil na Novo Zelandijo, nato bo raziskoval Južno Ameriko. »Dve zimi sem že izpustil v koledarju,« je razkril. Prihodnje leto maja naj bi se s polnimi baterijami vrnil v Slovenijo.