Slovenci, zaposleni v institucijah EU

Bruselj – Med Slovenci, ki živijo in delajo v Bruslju, najvišji položaj zaseda Janez Potočnik, ki je v drugi komisiji Joséja Manuela Barrosa pristojen za okolje. Od funkcionarjev evrokracije glavni mesti pripadata Ivanu Bizjaku, nekdanjemu ministru za pravosodje, ki je decembra 2004 postal generalni direktor za pravosodje in notranje zadeve v svetu EU, ter nekdanjemu državnemu sekretarju za znanost na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Zoranu Stančiču. Ta je v evropski komisiji najprej opravljal dolžnosti namestnika generalnega direktorja za raziskave, junija 2009 pa je bil imenovan na enak položaj na generalni direkciji za informacijsko družbo in medije.

V evropski komisiji ima Slovenija tudi tri direktorje, to so Marjeta Jager (transport), Mary Veronica Tovšak Pleterski (podnebni ukrepi) in Filip Majcen (prevajalska služba).

Največ naših državljanov dela prav v evropski komisiji – tam se je doslej zaposlilo 146 Slovenk in 77 Slovencev, skupaj torej 223, od tega je 163 upravnih in 60 strokovno-tehničnih uslužbencev. Z natančno 0,93 odstotka vseh zaposlenih v komisiji (23.980) je naša država precej dobro zastopana, saj več kot dvakrat presegamo komaj 0,4-odstotni delež v prebivalstvu petstomilijonske Unije.

Največ prevajalcev

Skoraj tretjina naših evrokratov (71) se ukvarja s prevajanjem, daleč zadaj so tolmači (13), kolikor je zaposlenih tudi v komunikacijah, sledijo pa direkcija za zdravje in zaščito potrošnikov (enajst), kmetijstvo in razvoj podeželja ter urad za publikacije (po deset). Osem Slovencev dela v kabinetih, sedem v skupnem raziskovalnem centru, šest na direkciji za gospodarske in finančne zadeve, po pet pa v pravni službi oziroma na direkcijah za zaposlovanje, socialne zadeve in vključenost, raziskave in inovacije, informacijsko družbo in medije ter obdavčenje in carinsko unijo.

Še manj – po štirje – so na direkcijah za podjetništvo in industrijo, notranji trg in storitve, regionalno politiko, trgovino, širitev ter v evropskem statističnem uradu (Eurostat), po trije na direkcijah za konkurenco, energijo, okolje in podnebne ukrepe, po dva na direkcijah za mobilnost in transport, notranje zadeve in pravosodje ter humanitarno pomoč in civilno zaščito. Komaj za vzorec Slovencev, torej le po enega, pa je mogoče zaslediti na direkciji za proračun, človeške vire in varnost, v evropskem uradu za boj proti goljufijam (Olaf), uradu za infrastrukturo in logistiko ter na direkciji za razvoj in sodelovanje.

Od preostalih institucij je v svetu Evropske unije zaposlenih 67 Slovencev, v evropskem parlamentu pa približno 70. K slovenski »koloniji« v Bruslju je treba prišteti še diplomate na stalnem predstavništvu pri Uniji (77) in Natu (28) ter na veleposlaništvu pri belgijski kraljevini (trije), v slovenskem gospodarskem in raziskovalnem združenju pa dela pet Slovencev. Odkar je vrata zaprla Slovenska hiša, naši rojaki v Bruslju nimajo več stalnega shajališča, za občasna srečanja pa nekajkrat na leto poskrbi neformalno združenje bruseljskih Slovencev bruslov.net, ki sicer z elektronskimi novicami obvešča o dogodkih.

Prehodno obdobje 
se končuje

Tempo zaposlovanja Slovencev v evropskih institucijah se bo v prihodnje precej upočasnil, kajti konec decembra lani je prenehalo veljati prehodno obdobje za državljane desetih novink, ki so se Uniji pridružile maja 2004. V tem času so v evropski komisiji najeli 4004 uradnike in začasne uslužbence iz novih članic, kar precej presega ambiciozni cilj, po katerem so želeli zaposliti 3508 funkcionarjev.

Prehodno obdobje je po zatrdilu komisarja za odnose med institucijami in upravne zadeve Maroša Šefčoviča imelo pozitivne učinke, saj je bilo konec lanskega leta v komisiji 16 odstotkov državljanov novink, izboljšala se je struktura, ženske (52,1 odstotka) zdaj celo presegajo število moških, poleg tega je delež šibkejšega spola na vodstvenih položajih za odstotek višji kot pred širitvijo leta 2004, s prihodom uslužbencev iz novink pa se je tudi nekoliko znižala povprečna starost evrokratov.