Šolam ni treba tekmovati z enciklopedijami

Škofijska gimnazija na Zavodu Antona Martina Slomška (ZAMS) v Mariboru je ena od šol, kjer je informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) zelo vpeta v pedagoški proces. Pred kratkim so postali prva Microsoftova mentorska šola v Sloveniji, s čimer so se uvrstili v skupino 80 inovativnih izobraževalnih ustanov z vsega sveta.

Za mariborsko škofijsko gimnazijo sodobna tehnologija, e-storitve in e-vsebine niso stvar prihodnosti. »Zavedamo se, da izobražujemo in vzgajamo naše otroke za poklice, ki sploh še ne obstajajo, a jih brez obvladovanja sodobne tehnologije nedvomno ne bo mogoče opravljati. Učitelji imajo ustrezno znanje in kompetence pri umeščanju te tehnologije v pouk, dva oddelka (en prvi in en drugi letnik) pa sodelujeta v pilotnem projektu pouka s tablicami,« pravi poslovni direktor zavoda Andrej Flogie.

Njihova vizija je, da bodo prihodnja leta uporabljali tablice v najmanj enem oddelku vertikale. »Poudarjamo smiselno uporabo sodobne tehnologije, a je ne uvajamo za vsako ceno. Ob vpisu vprašamo dijake, ali želijo v takšen razred. Vnaprej jim razložimo, da bo vpetost IKT pri pouku zelo velika, da bodo tako delali domače naloge in da bodo dobili tablični računalnik za uporabo brezplačno, vendar ga bodo morali na koncu šolanja vrniti nepoškodovanega. O tem govori pogodba, ki jo starši podpišejo s šolo,« še pojasni.

Oddelki s tablicami

Kandidatov za inovativne oddelke ni težko najti, mest je še premalo, da bi ustregli vsem, večji izziv pa je prenos novosti v kolektiv. Učitelj fizike Goran Bezjak: »Čeprav spadam v mlajšo generacijo učiteljev, iz svojega šolskega obdobja nimam izkušenj z uporabo nove tehnologije, sem jo pa veliko uporabljal sam. A se spomnim, kaj me je v šoli včasih motilo, tako zdaj preprosto poslušam samega sebe, in vem, kako moram ravnati, da pouk približam dijakom. Zelo preprosto in učinkovito je, denimo, vključiti uporabo pametnih telefonov. Imajo jih vsi dijaki, a njihove vsestranske uporabnosti ne poznajo dovolj. Ti telefoni imajo senzorje in uporabljamo jih lahko tudi za merjenje pospeška, kar je ena od pomembnih tem pri fiziki v prvem letniku. Vse to osmisli pouk in dijake motivira k pridobivanju novega znanja, saj današnje generacije želijo vedeti, zakaj se nečesa učijo. Zelo uporabna je tudi aplikacija za navigacijo, s katero lahko prek točk GPS merimo naše gibanje.«

Za spremljanje športnih dosežkov uporabljajo program Endomondo. Za dijake je to učenje z igro, saj je v njihovi zavesti digitalni svet neke vrste igra. Učitelj jim da vedeti, da jim ni treba vedeti na pamet vseh podatkov, vendar potrebujejo znanje, da jih najdejo ter ustrezno preberejo in uporabijo. Danes vemo, da so enciklopedije na spletu – zakaj bi jim konkurirali, meni sogovornik. »Miselnost se spreminja. Kot učitelj se vse bolj zavedaš, da svet ne potrebuje ljudi, ki imajo v spominu veliko podatkov, temveč takšne, ki jih znajo čim bolje uporabiti. To pa ne pomeni, da težim k temu, da bi ves čas uporabljali tablice. Te so le pripomoček, da izstopimo iz ustaljenega ritma,« razloži in opiše dobro izkušnjo s praktično nalogo. Dijakom je dal možnost, da so za oceno doma izdelali leseno ali vzmetno tehtnico. Predstaviti so morali tudi vse izračune. Več kot polovica se jih je odločila za sodelovanje in nalogo so zelo dobro opravili. Nič ni bilo narobe, če so se pri tem posvetovali s starimi starši. Nasprotno, medgeneracijsko sodelovanje je bilo eden od ciljev. Na koncu je bilo pomembno, da so razumeli delovanje tehtnice.

Spletni plakati

Primere uporabe sodobne tehnologije je predstavila tudi Andreja Vidmar, ki poučuje angleščino. Od nekdaj jo je zanimala didaktika in iskala je načine, da bi zaobjela vse učne sloge dijakov. »Že ves čas mi je osnovno vodilo izkustveno učenje in uporaba sodobnih metod. Na fakulteti tega znanja nisem dobila. Leta 2000 sem se udeležila seminarja za učitelje angleščine v Canterburyju in zlasti predavanje neke profesorice mi je potrdilo, da razmišljam v pravi smeri. Spoznala sem, da je lahko IKT odlično sredstvo za poučevanje in učenje, saj dijake motivira, učitelju pa na preprost način pomaga spodbujati njihovo večinteligentnost in kritično mišljenje.

»Sprva sem se nove tehnologije bala, a sčasoma sem postala dovolj vešča, zlasti odkar delamo s tablicami. Svoje je prispeval tudi projekt e-šolstvo. Med aplikacijami, ki jih redno uporabljam, je na primer wallwisher, saj omogoča skupinsko delo med učenci, čeprav v razredu ne sedijo čisto skupaj. Vsak na svoji tablici doda svojo prispevek k nalogi in mora upoštevati, kaj so naredili drugi. Na koncu nastane spletni plakat, ki ga projiciramo na zaslonu. Tako smo obdelali že veliko tem, posebno primeren pa je za učenje novega besedišča,« razloži sogovornica.

Na začetku ure pogosto uporablja še učno okolje Socratives, ki omogoča postavljanje odprtih vprašanj in prikaz odgovorov vseh učencev na tabli. Tako učitelj takoj vidi, koliko so se naučili in kje imajo težave. »Pri takšnem pouku nihče ne more 'spati', tudi jaz ne,« smeje poudari. Za preverjanje znanja doma pa pogosto uporabi spletno učilnico. Za vsakega šolarja se ji na zaslonu pokaže pregled odgovorov in doseženih točk. To je zanjo dobra informacija o vrzelih v znanju, za dijake pa priložnost za vajo, saj lahko kviz rešijo večkrat. Ker imajo na tablicah tudi kamere, pa zadnje čase snemajo še govorne posnetke, kar je pri jeziku tudi zelo pomembno. Vendar na drugi strani še vedno kombinira klasične učne prijeme. Tako pričakuje, da pišejo tudi v zvezke, ker bodo na ta način pisali maturitetni esej.

Sprememba pedagoških metod

Zavod so tako daleč pripeljale visoko postavljene ambicije in vključitev v Microsoftovem programu Partners in Learning, kar jih je pripeljalo do tega, da so postali najprej prva slovenska inovativna šola, zdaj pa tudi prva mentorska šola v njihovi mreži. Za to so morali temeljito spremeniti utečene pedagoške metode, kar so jim omogočila srečanja z inovativnimi in mentorskimi šolami, ki so potekala v najrazličnejših državah in tudi na daljavo (online). Z njimi so izmenjali mnenja in poglede ter dobili nasvete o popolnoma drugačnih prijemih, tako da so lahko nenehno nadgrajevali strokovno znanje na pedagoškem, tehnološkem in organizacijsko-upravljavskem področju.

»Da smo postali mentorska šola, je po eni strani pohvala in potrditev za izbrano smer razvoja ter opravljeno delo, po drugi strani pa odgovornost za prenos pridobljenega znanja, kompetenc in politik v širši šolski prostor,« pravi poslovni direktor.