Tiskane izdaje
S.E.P. iz Mokronoga, ki izdeluje komponente iz plastičnih mas za proizvajalce avtomobilov in bele tehnike, se je v 18 letih razvil v 140-članski kolektiv z več kot devetimi milijoni evrov letnih prihodkov. Dvakratna gazela Dolenjsko-posavske regije se pred drugimi podjetji lahko postavi tudi z nizko stopnjo bolniške odsotnosti.
Medtem ko je na nacionalni ravni zaradi zdravstvenih razlogov in delovnih poškodb z dela vsak dan odsotnih 4,2 odstotka zaposlenih, je v mokronoškem S.E.P. delež bolniške odsotnosti od eno- do dvoodstoten. Vendar takšen rezultat dosega šele v zadnjih petih letih, po večletnem projektu zagotavljanja varstva pri delu in dobrega zdravja zaposlenih, pove direktor Edmund Pal.
Delavnice za zaposlene
Pal priznava, da je bil glavni motiv za projekt zmanjšati stroške, ki nastajajo zaradi bolniških odsotnosti. »Poslovanje podjetja spremljamo z 20 parametri, eden od teh je tudi absentizem. Če je štiriodstoten, podjetje z 90 zaposlenimi (toliko jih je v Mokronogu, preostali v tovarni v BIH), ki naredijo okoli 166.000 delovnih ur na leto, stane okoli 60.000 evrov.«
V okviru projekta, ki so jim ga pomagali izvajati zunanji partnerji, so izdelali in uvedli smernice za izboljšave na področju varnosti na delovnem mestu in zadovoljstva zaposlenih ter uvedli sistem nagrajevanja za delovno uspešnost, ki je povezana z bolniško odsotnostjo. Dve leti so na delavnicah, ki jih je izvajal strokovnjak s področja psihologije, zaposlene izobraževali o tako imenovanih mehkih znanjih. Učili so jih spretnosti komuniciranja in poslušanja, zmožnosti empatije, strpnosti in samorefleksije pa tudi o zmanjševanju stresa. »S tem smo pripomogli, da zaposleni lažje razumejo svojo vlogo v podjetju in pridobijo osebni odnos do dela,« pojasnjuje Pal.
S strokovnimi partnerji za varstvo in zdravje pri delu so na podlagi pripomb zaposlenih pripravili predloge za izboljšanje ureditve delovnih mest, zlasti tistih, ki zahtevajo konstantne obremenitve. Tretji sklop pa je bila uvedba dejavnosti na področju zdravstvene preventive. Nekaj zaposlenih so izobrazili za vodenje razgibavanja na montažnem oddelku, kjer so delavci najbolj obremenjeni zaradi enoličnih ponavljajočih se gibov.
»Zaposlenim omogočamo tudi plačilo vpisa v športne dejavnosti, vstopnice za toplice, samo da se umaknejo izpred televizorja,« pove Pal. Kakšen pa je odziv zaposlenih? »Od 60 do 70 odstotkov jih izkorišča in se tudi bolje počuti, nekaterim pa se ne da. Ne moremo jih prisiliti, dovolj je že, da jim privzgojimo zdravega duha.«
Sistem nagrajevanja
Dobro deluje tudi sistem nagrajevanja zaposlenih, ki so manjkrat bolniško odsotni, v obliki dodatka k plači. »Čas je pokazal, da ni nevarnosti, da bi zato delali bolni,« pravi Edmund Pal.
Z izvajanjem programa, ki ga redno dopolnjujejo, v S.E.P. niso le zmanjšali stroškov, ki nastajajo zaradi bolniškega izostajanja z dela, ampak so izboljšali tudi delovno ozračje, počutje in motiviranost zaposlenih. Ti učinki vsekakor odtehtajo denarni vložek v projekt, 15.000 evrov na leto, prikimava sogovornik.
Dobro prakso zmanjševanja absentizma mokronoškega podjetja je opazila Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine. Poleg dveh drugih dolenjskih podjetij ga je vključila v projekt POZA, ki je namenjen preprečevanju, obvladovanju in zmanjševanju absentizma v delovnih okoljih. Izdelala je model, s katerim z delavnicami, seminarji in posveti spodbuja gospodarske subjekte, zlasti manjša podjetja, da bi znali zdravje dojemati širše kot le odsotnost zaradi bolezni.
