Tiskane izdaje
Zakon o tujcih je konec oktobra lani uvedel modro karto Evropske unije (Blue Card ali Blue European Labour Card, nastala je z direktivo iz leta 2009, a je vse države še vedno niso implementirale), ki državljanom tretjih držav dovoljuje prebivanje v Sloveniji in zaposlitev na visokokvalificiranem delovnem mestu. To pomeni, da tujcem, ki dobijo takšno zaposlitev, ni treba več ločeno pridobiti delovnega dovoljenja in dovoljenja za prebivanje, ampak omenjeno karto, ki to dvoje združuje.
Po običajnem postopku velja, da morajo pridobiti dovoljenje za delo oziroma za zaposlitev, ki ga praviloma vloži delodajalec, in omogoča tujcem zaposlitev samo pri tem delodajalcu. V določenih primerih lahko za dovoljenje zaprosi tujec sam in pridobi osebno delovno dovoljenje, ki mu v času trajanja omogoča prosto izbiro delodajalca. Hkrati z dovoljenjem za delo oziroma za zaposlitev lahko zaprosi za dovoljenje za prebivanje – prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje je treba vložiti pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini, ta pa jo pošlje v reševanje pristojni upravni enoti v državi.
Postopka se lahko izvajata hkrati, a trajata dlje kot pri modri karti. V tem primeru delodajalec odda vlogo samo na upravni enoti, ki nato med drugim pridobi soglasje Zavoda RS za zaposlovanje. Ta preveri pogoje tako pri delodajalcu kot pri tujcu – prvi mora imeti poravnane davčne obveznosti iz naslova zaposlitve in dela, drugi pa mora ustrezati kriterijem, ki jih je podjetje navedlo v razpisu za delovno mesto.
Med drugimi pogoji za pridobitev modre karte so še:
– ustrezna visokošolska izobrazba,
– pogodba o zaposlitvi za najmanj eno leto ter plača v višini najmanj 1,5 povprečne letne bruto plače v Republiki Sloveniji in
– da v evidenci zavoda za zaposlovanje ni ustreznih domačih brezposelnih.
Problem prenizke plače
Na zavodu za zaposlovanje so lani dobili od upravnih enot deset zahtevkov za izdajo soglasja in ga dali v treh primerih. Letos je bilo takih zahtevkov devet, izdanih pa pet soglasij; štiri vloge so še v postopku. Večina vlog je bila za zaposlitev v zdravstvu in informacijski tehnologiji in večina se je nanašala na državljane republik nekdanje Jugoslavije.
Kot je povedala Eriana Katnik iz službe za zaposlovanje tujcev pri zavodu, je bil glavni razlog, zaradi katerega nekaterim niso mogli dati soglasja, prenizka plača. Za primer je navedla učitelje, ki imajo glede na plačni sistem v javni upravi določen plačni količnik. Drugi razlog je, da nekatera podjetja nimajo poravnanih vseh davkov in prispevkov. A ker je bilo vlog doslej tako malo, je težko posploševati kriterije za izločanje. Pri uveljavljanju modre karte se šele zdaj kažejo prednosti in slabosti, vsekakor pa so po besedah Eriane Katnik pričakovali, da bo povpraševanje po tej obliki dovoljenja bistveno večje. Ena izmed zmot, ki se je pri uvedbi modre karte razširila, je bilo prepričanje, da velja za vso Unijo. »Modro karto je treba pridobiti v vsaki državi posebej,« je poudarila.
Ko kandidati vidijo, da ne izpolnjujejo pogojev, začno ponavadi ločeno pridobivati delovno dovoljenje in dovoljenje za prebivanje. Konec maja letos je bilo tako v Sloveniji 34.410 veljavnih delovnih dovoljenj za državljane tretjih držav, med njimi je bilo 1155 za visokokvalificirane delavce (s VII. ali VIII. stopnjo izobrazbe). Samo letos do konca maja je bilo izdanih 9083 vseh delovnih dovoljenj, od tega 444 za visoko kvalificirane državljane tretjih držav.
Neusklajenost pravil
Ena izmed ovir pri vstopu državljanov tretjih držav na slovenski trg dela je tudi, kot so opozorili na nedavnem posvetu Evropska migracijska politika v Centru Evropa, ta, da Slovenija pri delovnih dovoljenjih za visokokvalificirane delavce še ni uskladila vseh predpisov s pravili EU. Prva pomanjkljivost je neusklajenost pri priznavanju kvalifikacij, druga pa (ne)sakcioniranje delodajalcev, ki nezakonito zaposlujejo državljane tretjih držav.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so pojasnili, da naj bi obe pomanjkljivosti odpravili kmalu. Postopek spremembe zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki bodo omogočile popoln prenos direktive o modri karti, je bil sprožen marca 2011; zakon bo sprejet predvidoma julija. Prav tako julija je na sporedu obravnava zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, na katerega se nanaša prenos direktive o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.
Predvsem zaradi kršenja zakonodaje in slabe zaščite delavcev migrantov si je Slovenija po besedah Gorana Lukiča iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ustvarila tako negativno podobo, da bo v prihodnosti delavce – če jih bo potrebovala – težko privabila. »Slovenija je pred izzivom, kako na podlagi negativnih izkušenj, ki jih imajo migranti s trgom dela pri nas, privabiti nove generacije migrantov,« je opozoril.
Z novo generacijo migrantov ima v mislih tudi mlade in sposobne ljudi, ki se selijo iz držav, ki jih pesti najhujša kriza. »Slovenija ni opravila domače naloge pri privabljanju znanja v državo.« Profil povprečnega migranta pri nas je tako starejši delavec, ki ima izobrazbo kvečjemu do pete stopnje, a tudi tisti, ki imajo boljšo izobrazbo, pogosto pristanejo v poklicih, ki so nižje vrednoteni in slabo plačani. To posredno potrjuje podatek, da je pomemben izločitveni dejavnik pri soglasjih za modre karte prenizka. Lukičev odgovor je samoumeven: če hočejo delodajalci visokokvalificirane delavce, naj jih tudi dobro plačajo.
»Niso redki migranti z diplomami, ki najdejo v Sloveniji delo le kot fizični delavci v gradbeništvu, gostinstvu ali v gospodinjstvih,« je prav tako opozorila dr. Veronika Bajt iz Mirovnega inštituta. Modra karta naj bi načeloma prinesla skupna in učinkovita pravila, a za zdaj je v Sloveniji glede na njihovo maloštevilnost težko govoriti o kakšnem konkretnem vplivu na položaj migrantov. V vsakem primeru pa, kot je tudi ona poudarila, ostajajo ovire, ker Slovenija še ni uskladila vseh predpisov.
Migranti tako še vedno poročajo o dolgih postopkih, težavah pri priznavanju izobrazbe in težavah (predvsem pa visokih stroških), ki jih imajo pri prevajanju uradnih listin. Kljub vsemu so tudi pozitivni primeri tujcev, ki so našli zaposlitev, ustrezno njihovih kvalifikacijam. »Toda za to potrebujejo ponavadi precej več časa in pogosto tisti, ki se jim uspe zaposliti v svojem poklicu, opravljajo delo na nižji ravni od dejanske kvalifikacije.« Ena izmed oteževalnih okoliščin pri tem je gotovo jezik.
Ne glede na vse ovire, s katerimi se srečujejo migranti, ki bi si radi našli delo pri nas, predvsem pa vključili v družbo, pa je glavni dejavnik selekcije še vedno ta, da je prostih delovnih mest premalo. In zaradi tega tudi, kot pravi Goran Lukič, mladi Slovenci postajajo – migranti.
