Včasih je treba sprejeti delo, tudi če ti sprva ni pisano na kožo

Pri poklicih, za katerega primanjkuje delovnih mest, je treba biti prožnejši, pravi inženir zootehnike Primož Vidovič.

Objavljeno
13. september 2012 18.19
Slovenija, Maribor, 12.9.2012 - VIDOVIC Primoz, trgovski potnik foto:Tadej Regent/Delo
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo

Triintridesetletni inženir zootehnike Primož Vidovič s svojo karierno odločitvijo dokazuje, da današnje zaostrene razmere na trgu dela zahtevajo veliko prožnosti in prilagodljivosti, če smo prisiljeni najti novo zaposlitev.

Primož Vidovič je tri leta in pol delal v večjem fitofarmacevtskem podjetju, ko je dobil odpoved iz poslovnih razlogov. Zdaj je dva meseca redno zaposlen v novem, veliko manjšem podjetju Scala, kjer dela kot zastopnik za prodajo. Novo podjetje se v marsičem, predvsem pa po velikosti razlikuje od prejšnjega. Zaposluje vsega skupaj deset ljudi, vsi imajo visoko oziroma višjo izobrazbo. Velikost podjetja narekuje tudi način dela, ki se precej razlikuje od dela v prejšnji službi. »Smo kolektiv, ki tudi zaradi svoje majhnosti nastopa enotno, kot celota,« pravi Vidovič, ki je novo službo dobil po tem, ko se je odzval na kadrovski oglas.

Pomagalo je tudi priporočilo znanca. »Služb za moj poklicni profil ni veliko, zootehniki jo težko dobimo, če nimamo možnosti samozaposlitve na domači kmetiji. Pripravljen sem bil na to, da jo bom dlje časa iskal. Pravzaprav ne poznam nikogar, ki bi v zadnjem času zamenjal službo,« prizna, čeprav se z gospodarsko krizo stvari na njegovem področju niso bistveno zaostrile.

»Že res, da ljudje nimajo več takšne kupne moči in da je med slovenskimi regijami spet opaziti enako razliko kot pred letom 2008. Pa vendar stvari v kmetijstvu za zdaj tečejo po precej ustaljenem redu.«

Čeprav je eden tistih, ki imajo za seboj težko izkušnjo, kar je ob izgubi službe tudi pričakovano, je glede svoje profesionalne prihodnosti optimističen: »Kmetijstvo in z njim povezane dejavnosti so na svetu že od nekdaj in zagotavljajo visoko stopnjo samopreskrbe, kar daje občutek varnosti. Ne verjamem, da bi se to v kratkem lahko kakor koli spremenilo.«

Včasih je od dobre službe pričakoval veliko več kot danes. Še vedno mu je najpomembnejši kolektiv, v katerem rad dela in ki ima natančno določene cilje in jasno razdeljene delovne naloge. Pomembno se mu zdi, da si sodelavci med seboj pomagajo, da so usmerjeni k istemu cilju. »V službi se dobro počutim, če me v kolektivu spoštujejo in če spoštujejo moj prispevek.«

In kaj bi kot nekdo, ki je pred kratkim zamenjal službo, svetoval ljudem, ki jo še iščejo – je pomemben optimizem, zaupanje vase, sposobnost samopromocije ali kaj drugega? »Po mojem je pomembno, da človek nikoli ne obupa in se loti dela tudi, če sprva misli, da mu ni pisano na kožo. Nič manj pomembno ni zaupanje vase. Pri tem zelo pomaga, če si komunikativen, pošten, predan delu in delovni organizaciji, prilagodljiv in mobilen.«