Tiskane izdaje
»Odprtih razpisov za prosto delovno mesto je v tem času na zavodu kakšnih 1000 in morda še pri agencijah za posredovanje dela 1000, a skupno 2000 prostih delovnih mest ob več kot 124.000 brezposelnih v državi kaže na zelo slabo situacijo, zato je treba biti čim bolj konkurenčen na trgu dela,« meni Koširjeva.
Na podlagi delovnega preizkusa možna dodatna izobraževanja ali zaposlitev
Program bo mlade spodbudil, naj bodo čim bolj konkurenčni na trgu dela tudi tako, da prilagodijo svoja znanja delovnim mestom, ki so na voljo. Nakazal bo možnosti, kako na posameznem območju povezati iskalce zaposlitve in prazna delovna mesta.
Nekateri ukrepi, ki že tečejo, se bodo po programu le še nadaljevali, tako npr. usposabljanje na delovnem mestu. Kmalu bo objavljen tudi razpis za subvencijo Zaposli me. Ves čas tečejo tudi institucionalna usposabljanja.
Nekateri ukrepi bodo novi ali so v preteklosti že bili, pa jih zdaj znova uvajajo. Med temi je ukrep delovnega preizkusa, ki se bo po besedah Koširjeve predvidoma začel uveljavljati v dobrem mesecu dni.
Ukrep zajema preizkus znanj in spretnosti brezposelnega do 29 let na konkretnem delovnem mestu. Na tej osnovi bodo zaposlitveni načrt zanj lahko nadgradili, lahko se bo dodatno izobraževal ali pa se zaposlil.
Programa prve zaposlitve in pripravništva
Nekateri ukrepi so povezani z novo finančno perspektivo črpanja evropskih sredstev in zato še ni mogoče napovedati, kdaj se bodo začeli uvajati. Takšni so tudi ukrepi v okviru Pobude za zaposlovanje mladih, namenjene mladim v vzhodnem delu države, ki se tako ne bodo začeli izvajati pred junijem.
Ukrepi v okviru omenjene pobude, na podlagi katere bo Slovenija upravičena do evropskih sredstev v višini približno desetih milijonov evrov, bodo zajemali programa prve zaposlitve mladih in pripravništva.
Krepitev praktičnega dela pri delodajalcih je pomembna, da dijaki že v času izobraževanja spoznajo svet dela in se tako lahko bolj pripravijo na vstop na trg dela, meni Koširjeva. V Sloveniji je namreč veliko terciarno izobraženih, torej mladih z diplomo, medtem ko je delež vpisa na poklicne šole padel s 25 na približno 15 odstotkov generacije.
Kot pravi Koširjeva imajo delodajalci danes zelo izdelana pričakovanja o tem, kakšna znanja in veščine mora imeti delavec. Če iskalec zaposlitve vse to dokazljivo ima, ima veliko prednost pred drugimi kandidati.
Beleženje pridobljenih neformalnih znanj bo enoten sistem
Predlog programa predvideva beleženje pridobljenih neformalnih znanj, veščin in spretnosti. Na podlagi dobrih izkušenj iz dosedanjih projektov za beleženje kompetenc bo vzpostavljen enoten sistem, tako da bo delodajalec lahko takoj razbral, ali ima kandidat za prosto delovno mesto zahtevane spretnosti ali ne.
Če se bo na prosto delovno mesto prijavilo 300 ali 400 ljudi, bo tako takoj vidno, kdo ima s področja dela konkretne izkušnje.
Predlagani ukrepi skušajo zajeti vse izkušnje, ki jih je posameznik doma ali v tujini pridobil še pred koncem izobraževanja. Danes ni dovolj le diploma, pridobljena specifična znanja dajejo kandidatu za delovno mesto pomembno prednost.
