Z radovednostjo do patenta

Nejc Oder je radovedni najstnik, v katerem tli iskra po raziskovanju in izumljanju. Pri 16 letih se dijak drugega letnika škofijske gimnazije lahko pohvali z lastnim patentom. Ustvaril je termovoltaični sistem, napravo, ki brez mehanskega dela, le s temperaturno razliko, proizvaja električni tok. »Prav vsakdo lahko ustvari svoj patent, ne glede na starost ali zmožnosti, ki jih v njem prepoznavajo drugi. Izumiteljstvo je edino področje, ki me zares zanima in veseli,« je povedal mladi izumitelj na invalidskem vozičku. A tega noče posebej poudarjati, saj je, kot je dejal, povsem navaden fant kot vsi drugi. Zamisel o izumu se je dijaku, ki ga med šolskimi predmeti najbolj privlači kemija, porodila med lanskimi poletnimi počitnicami, ko je brskal po učbeniku za fiziko. »Zanimalo me je, kakšna snov nas čaka v novem šolskem letu. Med pregledovanjem učbenika sem zasledil odlomek o peltierjevem elementu. Podrobneje sem se poglobil vanj. Avtor je omenjal ustvarjanje električnega toka z razliko v temperaturah, torej brez mehanskega dela. Zamislil sem si, kako bi to delovalo v praksi. Saj veste, kako je – če človeka nekaj zares zanima, se bo s tem ukvarjal, raziskoval, razvijal zamisel,« je razkril najstnik s Sela pri Vodicah.

Pozneje se je o prebranem pogovarjal z učiteljem. Ta ga je opozoril, da bo naprava, ki si jo je zamislil, težko delovala. A je vztrajal: »Nisem kar takoj obupal. Kupil sem potrebne dele oziroma prvine, jih sestavljal in preizkušal. Nekaj toka pa sem le uspel proizvesti. A to ni bilo ravno tisto, kar sem pričakoval. Vstavil sem še prvine, ki so boljši toplotni prevodniki, denimo, aluminij. V pol leta mi je uspelo,« se je spominjal. Pridobitev je po njegovem mnenju uporabna za alternativne vire energije: »Naprava deluje na plin, a gorivo bi lahko zamenjali, denimo, z biomaso. S tem bi tudi zmanjšali onesnaževanje okolja.«
V projekt je vložil vso privarčevano štipendijo, približno 600 evrov. Ko je sprva preizkušal napravo, ni delovala. »Bilo je med novoletnimi počitnicami. Priznam, takrat me je kar malo stisnilo pri srcu in spraševal sem se, ali mi bo sploh uspelo. Poskusil sem še z drugimi kombinacijami, od 34 kupljenih elementov sem jih uporabil pet. In je steklo,« se je zadovoljno nasmehnil najstnik. Patent je prijavil na ministrstvo za gospodarstvo, natančneje na oddelek za intelektualno lastnino in za prijavo plačal 110 evrov. »To pride zraven. Če kaj izumiš, se moraš zavedati tudi stroškov. Napravo sem opisal po navodilih, vplačal zahtevani znesek. V enem tednu so jo pregledali in me o tem obvestili,« je opisal. Patent si želi tudi unovčiti na tržišču; zamisel bi bil pripravljen prodati za 200.000 evrov.

»Včasih se zdi, da ima izumitelj malo koristi od rezultata. Če izum ni dovolj zanimiv za okolico, ga ne more prodati. V tem primeru ima izgubo in se ne more preživljati. Potem pa ne more več ustvarjati. Ves proces je pogojen z denarjem,« je razmišljal gimnazijec. Prijateljem in sošolcem o izumu ni pripovedoval, skrivnost je raje zadržal zase.

Dosežek je zanj potrditev, da vsak posameznik lahko prispeva k boljšemu jutri. »S termovoltaično napravo bi lahko, denimo, omejili delovanje naftnih družb pa onesnaževanje okolja,« je ocenil svoje delo in dodal, da termovoltaična naprava dosega moč, s katero bi lahko napajali prenosni računalnik. Se bo v prihodnosti lotil še česa novega? »Vedno so me veselile inovacije, tok misli je bil vselej prežet s številnimi zamislimi. Če mi bo uspelo prodati svoj prvi patent, bi razvil še kaj drugega,« je odgovoril mladi izumitelj.