Tiskane izdaje
Direktor Lovske zveze Slovenije Srečko Žerjav pravi, da je na območju znotraj obvoznice veliko divjih živali, tu živijo stalno, najbolj problematične pa so škode, ki jih povzročajo divji prašiči. Poleg tega na tem območju živi veliko srnjadi, sivih vran, polhov, kun, srak, in šoj, ki večje škode še ne povzročajo, jo pa verjetno bodo. Ljubljana v tem pogledu ni posebnost. Prvi taki primeri so bili lisice v Londonu, sokoli v New Yorku, velike težave imajo v Tokiu s sivimi vranami. Konflikti med živalmi in človekom so redki, izjema so le divje svinje, kadar mislijo, da je ogroženo njihovo leglo. Na Golovcu je divja svinja poškodovala vsaj dva psa, v Nemčiji pa so napadle tudi tekače in obiskovalce gozda. Poškodbe na srečo nikoli niso bile hujše, vendar pa divji prašiči prihajajo v naselja, celo živijo tam. Prihajajo tudi v bloke, kleti, hiše, šole in trgovine.
Problematično je, ker nimamo pravne podlage za ukrepanje na nelovnih površinah, kakršno je območje znotraj cestnega obroča, poudarja Žerjav. Tovrstne zagate se na območju Ljubljane običajno rešujejo s pomočjo lovcev, vendar je to v nasprotju z zakonom. Po zakonu lahko lovcu, ki orožja nima v toku in je v njem strelivo, orožje odvzamejo in ga kaznujejo. Tudi streljanje na takih območjih je zaradi odboja in razpršitev krogel izjemno nevarno. Zablodela krogla lahko prepotuje tudi kilometer, preden se - kdo ve, kje - ustavi.
V mesto po hrano
Poleg tega so živali, na primer na Golovcu, vedno živele. Videli so že medveda, stalno pa tam živijo divji prašiči, jazbec, lisice in srnjad. S tem, ko se žival približuje bivališčem človeka, se začne privajati nanj, upa se mu vse bolj približati, kar je lahko tudi nevarno, sploh pri obrambi mladičev. Takih konfliktov doslej sicer ni bilo, lahko pa živali prenašajo bolezni. Živali znajo razlikovati tudi vzorce vedenja, vedo, kateri človek je nevaren. Hkrati so se tu skotile in so navajene, da človek večinoma ni nevaren. To se dogaja tudi zaradi krčenja njihovega življenskega območja zunaj mest, mesto pa jim ponuja precej hrane. Zato vdirajo v te drobne ekološke otočke v mestnem okolju, kakršna sta Golovec in Rožnik.
Poleg tega nimamo pregleda nad številom živali. O prašičih lovci ugibajo, da jih je na Golovcu med 20 in 30, kar je glede na rekreativne aktivnosti in poseljenost vse okoli Golovca in celo na njem izredno veliko. Če bi se prašič normalno vedel, ga tam sploh ne bi bilo - zaradi hrupa, veliko ljudi in psov. Kljub temu so prašiči očitno doumeli, da vse to zanje ni nevarno, manj je tudi naravnih tekmecev. Na drugih območjih je več prašičev, več drugih živali. Dostopa na Golovec tudi prav nič ne omejuje obvoznica. Predori, kakršen je tisti pri Malencah, so pogozdeni in precej široki. Tja čez gredo lahko živali kadar koli.
Krvoločni domači psi
Trenutno ni nikakršne zakonske podlage, ki bi lovcem ponujala možnosti za ukrepanje. Na Veterinarskem inštitutu Slovenije je higienska služba, ki ima pooblastila za poseganje v takih primerih, a so neoboroženi in jih je premalo. Intervencijam se zaradi izjemno slabe publicitete ob takih dogodkih izogiba tudi policija. Tak primer je bil pred približno desetimi leti, ko so policisti ustrelili medveda pred vrtcem in je javnost to dejanje ostro obsodila.
Velikanski problem so tudi domači psi, ki jih lastniki spuščajo v gozd. Že od konca sedemdesetih let velja kontumat, torej prepoved spuščanja psov zaradi nevarnosti stekline. Preiskave poginulih ali ustreljenih živali vsak mesec pokažejo nekaj steklih živali, lovci pa odkrijejo tudi na ducate ubitih in ranjenih živali, ki so žrtev domačih psov. Veliko so naredili na tem območju v Prlekiji, kjer pse poslikajo in fotografije predajo policiji. Sodelovanje je zelo dobro, tako da so lastniki psov dobili že kar nekaj kazni.
Odstrel mora biti premišljen
Sašo Novinec z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravi, da sicer obstaja možnost izrednega posega na nelovnih površinah, a morajo biti pri tem izpolnjeni določeni pogoji, kar pomeni, da se sme izvesti le zato, da se prepreči resna škoda zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribištvu in vodi ter drugih vrstah premoženja, ter zaradi zdravja ljudi in javne varnosti ali iz drugih nujnih razlogov prevladovanja javnih koristi, ki so lahko tudi socialne ali gospodarske narave, in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje. Poseg dovoli minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tovrstna akcija ponavadi vključuje Zavod za gozdove Slovenije, lovsko inšpekcijo in lovske družine, pri izrednem posegu na večji nelovni površini pa še območna združenja upravljavcev lovišč, Lovsko zvezo Slovenije, policijo in druge. Pri tem so pomembna obveščanje ljudi, zaprtje območja in zadostno število policistov, saj je s stališča takšnega izrednega posega na primer Golovec zelo veliko območje. Organizacija lova in izredni poseg morata biti pravilno izvedena - če živali pobegnejo na okoliške ceste, je lahko več škode kot koristi.
Treba je tudi premisliti, katero žival odstreliti. Če se odstreli na primer svinja vodnica, se trop razprši in lahko takrat naredi dosti več škode kot prej. Ne nazadnje pa je treba upoštevati tudi reakcije ljudi. Za mnoge je streljanje izjemno travmatičen dogodek, in ga zato v celoti odklanjajo.
Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela
