DNK neandertalcev osvetljuje človeško evolucijo

Zadnji izsledki raziskave DNK neandertalca kažejo, da neandertalci niso kaj dosti prispevali k genomu sodobnega človeka, saj naj bi se odcepili od (pod)vrste homo pred približno 400.000 leti.

Objavljeno
26. oktober 2006 12.38
DNK neandertalcev osvetljuje človeško evolucijo
Raziskovalci pravijo, da izsledki krepijo argument, da neandertalci niso dosti prispevali k genomu sodobnega človeka.
Uredništvo
Prva primerjava človeške in neandertalske DNK kaže, da sta se ti dve hominidni veji razcepili pred približno 400.000 leti in da ima DNK neandertalcev več podobnosti s šimpanzi kot z modernim človekom, piše New Scientist.

Med raziskovalci še vedno poteka debata ali so bili neandertalci ločena vrsta, Homo neanderthalensis, ali podvrsta Homo sapiensa. Mišljeno je, da so se prvi neandertalci pojavili pred okrog 350.000 leti, tako da nova razkritja iz analize DNK močno podpirajo teorijo, da si moderni ljudje in neandertalci delijo skupnega prednika, vendar si niso bolj sorodni kot to.

Genetske analize neandertalcev so zelo spolzek teren, saj znanstvenikom zaenkrat iz fosilov uspeva dobiti samo koščke jedrne DNK. Zaradi tega so se prejšnje analize raje osredotočale na mitohondrijsko DNK, ki je bolj obstojna. James Noonan iz Nacionalnega laboratorija Lawrence Berkeley v Kaliforniji, ZDA, je s kolegi primerjal DNK človeka, šimpanza in neandertalca, ki je bila pridobljena iz 45.000 let starega neandertalskega fosila. "To je prvi namig na vznemirljive stvari, ki jih bomo izvedeli, ko bo na voljo še več neandertalskega [DNK] zaporedja," pravi David Haussler s Kalifornijske Univerze v Santa Cruzu, ZDA. Raziskovalci pravijo, da izsledki krepijo argument, da neandertalci niso dosti prispevali k genomu sodobnega človeka. "Ali so bili v naši veji neandertalci? Kaže, da gre vsa genetika v smer, da niso bili ," pravi Richard Potts, vodja programa Človeški izvor na Smithsonian inštitutu v Washingtonu, ZDA.