Tiskane izdaje
Ko je Pia svojo prijateljico Tanjo, takrat še študentko na fakulteti za arhitekturo, prosila za pomoč pri opremljanju stanovanja, je bodoča arhitektka natanko vedela, čemu je treba posvetiti največ pozornosti - kuhinji. Pia je kljub svojim 25 pomladim prekaljena kuharska mojstrica, za večurno ustvarjanje okusnih in dišeče mamljivih specialitet, ki imajo že ime zapleteno, kaj šele pripravo, pa je vsekakor potrebnega veliko prostora. V stanovanju je zato toliko pomembnejša tudi jedilna miza. Za večje mere se je zavzel predvsem Piin oče. Je že dobro vedel, zakaj se je vredno truditi v tej smeri. Ali je za mizo dovolj prostora za druženje razširjene družine, so preizkusili kmalu po nakupu, ko se je zbralo dvanajst ljudi, je gostiteljica povedala z nasmeškom. Očetu so najbrž hvaležni tudi Piini prijatelji in prijateljice, ki so pogosto vabljeni na razkošne večerje in se jih zdaj lahko udeležijo v večjem številu.
Dnevni prostor deluje zračno in prijetno, po besedah lastnice je bež nevtralna lupina, ki jo lahko upogibaš po razpoloženju: z različnimi barvami okrasnih blazin, stolov, preproge ali postavitvijo ene same rože. V njem je nekaj razvajanja tudi za ljubitelje izbranih in kultnih kosov notranje opreme. Druženje za jedilno mizo ali na sedežni garnituri spremlja viseča luč Tolomeo oziroma samostoječa različica, ki sta ju za Artemide oblikovala Michele De Lucchi in Giancarlo Fassina. Sprostitev lahko ponudi Kraljev stol Rex, kuhinjo krasijo mešalnik kitchen aid ter podobe prikupno zmedene Audrey Hepburn iz Zajtrka pri Tiffanyju in njene živahnejše stanovske kolegice Marilyn Monroe. Audrey je prišla s Piinega letošnjega obiska pri prijateljici v New Yorku, krožniki z Marilyn pa so sestrino darilo iz Kanade. Ker sestra ve, kaj je Pii všeč, ji je podarila še Marjetico, reprodukcijo Andya Warhola, ki je svoje mesto dobila na radiatorju v dnevni sobi.
Med vizualnimi priboljški je tudi reprodukcija Utapljajočega se dekleta znamenitega ustvarjalca pop arta Roya Lichtensteina, ki poživlja sobo za goste oziroma kotiček za preživljanje prostega časa ob branju in deskanju po spletu, po potrebi tudi kabinet za delo. Modrolaso dekle je na Piin naslov v Ljubljani prispelo iz newyorškega muzeja moderne umetnosti MoMA po kar nekaj mukah, zlasti Tanje in Matjaža.
Po vstopu na letalo, namenjeno proti Evropi, je morala Tanja za tovor, dolg, kot je visoka ona sama, uporabiti vse svoje prepričevalne sposobnosti. Stevardesa je sprva odklonilno zmajala z glavo glede prevoza v kabini, naposled pa je tulec spravila na varno v svojo garderobo. Naslednje letalo, s katerim sta Piina prijatelja iz Budimpešte poletela proti domu, pa je bilo tako majhno, da so za tulec v kabini komaj našli dovolj velik kotiček.
Utapljajoče se dekle Roya Lichtensteina je bilo že ob naročilu namenjeno drugemu najmanjšemu prostoru v stanovanju, kjer ni mogoče spregledati drobnega, a odločilnega detajla, ki mu poklanja poseben videz. Steno lepša vzorec, ki ga je mojster nanjo nanesel s slikopleskarskim valjčkom. Med srebrno bisernimi vijugami s krogci sta vidna širša poudarka v modri barvi, ki se s stripovsko podobo na steni in stropno svetilko iz bledo modrega stekla odlično zlijeta v zaokroženo celoto. Tako kot se z vsemi detajli, vzetimi iz različnih zgodb, zdi zaokroženo samo stanovanje, ali kakor se je izrazila lastnica: »Je ravno prav sodobno in ravno prav iz drugega časa. Pa tudi nikoli dokončana zgodba.«
Iz Delove priloge Deloindom!
