Japonsko videnje želja mladih Evropejcev

Že do zdaj, na svet je prišel leta 2005, manjših pomladitev pa je bil deležen v letih 2008 in 2012, so bile glavne aygove lastnosti kompaktnost, okretnost in varčnost. Novincu, ki ni zgolj še ena pomladitev, pa so dodali še igrivost oziroma veselje do vožnje.

Seveda ni nobena skrivnost, da je aygo le eden od trojčkov, ki so narejeni na skupni platformi (ob njem sta še peugeot 108 in citroën C1). A kot zagotavlja njegov glavni razvojni inženir David Terai, je aygo povsem japonski izdelek, pri katerem so poleg običajnih lastnosti, ki jih kupci pričakujejo pri najmanjših avtomobilih tako imenovanega razreda A, kjer je ne nazadnje pomembna tudi (ali predvsem) nizka cena, poudarjeno poskrbeli še za »zaželenost« oziroma za več čustev. To seveda pomeni tudi čim večjo prilagodljivost posameznikovim željam in okusu. Za to so našli razmeroma preprost, in kot pravijo, poceni način, saj je na novem aygu več kot deset delov, lahko bi rekli dizajnerskih poudarkov, ki jih kupci izbirajo – gre predvsem za različne barvne kombinacije – in tako po svojem okusu in željah nadgrajujejo tri osnovne ravni opreme ter oblikujejo čisto svoj avtomobil. Še več, če se vam bo čez čas zahotelo spremembe, boste posamezne dele lahko zamenjali in ayga osvežili. S takšno »personalizacijo« bodo verjetno imeli veselje predvsem mlajši kupci in zato so malo toyoto oblikovali v duhu sodobne japonske kulture mladih, kar ponazarja tako imenovani J-faktor.

Kar zadeva zunanje mere, je jasno, da gre za mestnemu življenju prilagojeno vozilce (dolžina 3455, širina 1615 in višina 1460 mm), ki je le dobra dva centimetra daljše od predhodnika in z malenkost večjo medosno razdaljo; nekaj malega, natančno 29 litrov, pa je večji tudi prostor za prtljago, ki ima v osnovni postavitvi prostornino 168 litrov. Čeprav je aygo lahko tri- ali petvraten, je očitno, da je več prostora in udobja spredaj, kjer res ničesar ne manjka. Zaradi čim boljšega sedenja sta sprednja sedeža z integriranim naslonjalom za glavo večja, kot bi pričakovali v takem malčku, čeprav zaradi tega zmanjšujeta prostor za kolena na zadnji klopi. A to je bila zavestna žrtev, pravijo Toyotini inženirji.

Ker za današnjo mladino niso več dovolj le živahne barvne kombinacije, ampak mora biti vozilo pravo multimedijsko središče, vsak trenutek povezano s spletom in družabnimi omrežji, so vse to vgradili tudi v ayga in poimenovali x-touch. Vse skupaj, s povezljivostjo s pametnim telefonom in navigacijo vred, je dostopno na velikem sedempalčnem barvnem zaslonu na dotik. Kot starejšemu uporabniku mi je bilo všeč tudi to, da so upravljalni simboli veliki in odlično pregledni, kar pri številnih drugih znamkah žal ni praksa.

Če novi aygo s številnimi možnostmi, med drugim je na voljo mehka električno pomična streha, kupce dobesedno spodbuja k individualizaciji in iskanju lastnega sloga, pa je manj razkošen pri motorni ponudbi. Na voljo je le litrski bencinski trivaljnik, saj po mnenju Toyotinih razvojnikov vozniki v tem segmentu ne pričakujejo kaj več kot 70 KM in tako ima aygov motor 51 kW (69 KM) pri 6000 vrtljajih na minuto in največji navor 95 Nm pri 4300 vrtljajih na minuto, s tem da je njegova krivulja precej bolj razpotegnjena kot pri predhodniku in je razmeroma več navora na voljo že pri nižjih vrtljajih. Vse to omogoča največjo hitrost 160 km/h in pospešek z mesta do 100 km/h v 14,2 do 15,5 sekunde. Odvisno od menjalnika, saj namesto petstopenjskega ročnega za doplačilo približno 800 evrov dobite robotizirani menjalnik (x-shift), ki omogoča samodejno in ročno prestavljanje brez sklopke. Seveda so posebno skrb namenili varčnosti pri porabi goriva in majhnim izpustom (čeprav motor za zdaj dosegla le standard evro5), tako je pri aygu z ročnim menjalnikom normna poraba goriva 4,1 l/100 km in pri samodejnem deciliter večja. Za izrazite ekologe je na voljo aygo eco version, ki ima nekoliko spremenjena prestavna razmerja in nekaj aerodinamičnih izboljšav in zato normno porabi le 3,8 l/100 km; ustrezno majhen je tudi izpust CO2 od 97 do le 88 g/km.

Kljub na videz šibki motorni podpori je aygo razmeroma živahen, z že omenjenimi poudarki, ki povečujejo voznikovo zadovoljstvo, ne nazadnje sem spadata tudi zmanjšanje hrupa v potniški kabini in precej bolj neposreden volanski mehanizem kot pri predhodniku, pa res postane zabavnejši, drugače povedano, ima večji »fun factor«.

V Sloveniji bo novi aygo naprodaj od septembra. Trivratni z vstopnim paketom opreme, ki med drugim vključuje ročno klimatsko napravo, električni pomik prednjih stekel, radijski sprejemnik in kamero za vzvratno vožnjo, bo stal manj kot 9000 evrov. Ker pričakujejo, da bo pritegnil predvsem več mladih kupcev, bodo pripravili tudi ugoden petletni način odplačevanja z mesečnim obrokom okrog 100 evrov. A pri Toyoti Slovenia ne merijo zgolj na mlade, ampak so prepričani, da je aygo primeren tudi za aktivne upokojence in seveda kot drugi avto v družini.