Tiskane izdaje
Britanci so znani po tem, da imajo najdaljše delovnike v Evropi. A hkrati so imeli vsaj do nedavna tudi najmanj dni dopusta: še lani so ga marsikateri dobili le dvanajst dni v vsem letu. Nekateri delodajalci so namreč zaradi luknje v zakonodaji osem dni praznikov na leto - vsak se imenuje Bank Holiday in je vedno v ponedeljek ali petek, da je delovni ritem čim manj moten - prišteli k dopustom. Od oktobra lani je to prepovedano in po novem zakonskem določilu ima vsak pravico do vsaj štirih tednov dopusta. Do 20 dni so upravičeni zaposleni, ki delajo pet dni na teden, 24 dni ga imajo, če delajo šest dni na teden, 16 dni pa, če delajo štiri dni v tednu. S prvim aprilom 2009 se bo minimalna količina dopusta povečala še za štiri dni.
V Veliki Britaniji niso tako priljubljene poletne počitnice kot drugod po Evropi. Veliko tujcev, ki delajo tam, dopust izrabi za obisk domovine, predvsem med božičnimi prazniki in morda še enkrat ali dvakrat v letu. London in druga angleška mesta imajo tudi odlične letalske povezave in ljudje si pogosto podaljšajo konec tedna z izleti na celino. Zelo priljubljene so še zimske počitnice v oddaljenih toplih krajih, na primer na Tajskem, smučišča pa jih ne pritegnejo najbolj.
Kakšne so dopustniške navade v njihovih podjetjih in kako načrtujejo počitnice, smo povprašali štiri prebivalce Londona, ki imajo s tem - kljub skopim zakonskih določilom - dobre izkušnje. Maroushka Tellings štiri leta dela v restavraciji Pizza Hut. »V vsaki podružnici imamo tri ravni vodstva, jaz sem podporni vodja, nad menoj je nadomestni vodja in nad njim glavni vodja restavracije. Kadar hočem na dopust, moram zaprositi glavnega vodjo vsaj nekaj dni prej oziroma veliko prej, če odhajam za dlje časa. Vsi imamo tri tedne dopusta na leto, vendar ga je zelo težko porabiti v enem kosu, bolj je zaželeno, da ga razdelimo, saj delo zahteva veliko prilagodljivosti. Ker sem tujka v Veliki Britaniji, pogosto grem domov na Malto za teden ali dva, če je le mogoče. Ponavadi potujem pozimi, da v restavraciji tega ne občutijo preveč, ker imamo poleti največ strank.«
Maroushkina letošnja zgodba je drugačna: »Za božič sem šla domov in opazila, da se je materino zdravje poslabšalo. Zaželela sem si, da bi ji lahko namenila več časa, vendar sem se bala, da mi služba in druge obveznosti tega ne bodo dopuščale. Pozneje sem se pogovorila z vodjo restavracije in zaprosila za trimesečni dopust. Nisem verjela, da mi ga bo odobrila, a je bila razumevajoča in mi obljubila, da me bo po poletju služba še čakala. Ponudila mi je tudi, da se po vrnitvi vključim v usposabljanje za mesto nadomestnega vodje, za kar se mi bo precej zvišala plača,« zadovoljno razlaga.
Po petem letu dela pet tednov dopusta
Petja Toškan dela za odvetniško pisarno s sedežem v New Yorku, ki zastopa multinacionalna podjetja pri transakcijah in na trgu kapitala. »Odvetniki v Londonu imamo štiri tedne dopusta na leto, po petem letu pa pet tednov. Podjetje spodbuja zaposlene, da v celoti porabijo dopust. Zato zagotavlja tudi nadomeščanje v tem času. Delo je projektno, vezano na transakcije, zato drugi člani tima nadomeščajo odsotnega. Načrtovanje dopustov je seveda zelo zaželeno, da se ne prekrivajo in ni hkrati na dopustu preveč članov skupin. Od vsakega pa je odvisno, ali si vzame večkrat po teden dni dopusta ali vse naenkrat.« Doslej ga je še vsako leto porabil v celoti, večji del poleti in manjši del za božič in novo leto. »Letos grem na dopust avgusta za tri tedne. Lahko bi že prej vzel kakšen teden, ampak grem raje za dlje časa in v drugi polovici leta. Avgust mi ustreza tudi zaradi transakcij, s katerimi delam. Kot vsako leto bom del dopusta preživel v Sloveniji, del pa najbrž v Združenih državah Amerike in v kakšnem kraju ob morju - kar je, glede na to, da sem Primorec, najbolj pomembno.«
Mateja Bizjak je zaposlena v banki GAM, ki se ukvarja z upravljanjem investicij. Na leto ima 25 dni dopusta, kar se v štirih letih, odkar dela tam, ni spremenilo. »Proste dni načeloma vsi v celoti porabijo, tudi jaz. Tega nisem naredila le prvo leto, ker sem mislila, da bom mogoče naredila boljši vtis, ampak potem sem ugotovila, da ne delajo razlike in je pravzaprav bolje, če ga porabiš. Del letošnjega dopusta sem maja že preživela v Sloveniji, konec julija se bom ponovno odpravila tja in za nekaj dni na Hrvaško. Dva tedna dopusta pa nameravam vzeti septembra in obiskati bolj oddaljene kraje.« Če se odpravlja na daljši dopust, to ponavadi sporoči približno tri mesece prej, čeprav ni nujno. »Pred odhodom vedno opravim, kar je treba, da ni moten potek dela, poleg tega se sodelavci dogovorimo, katero delo bo kdo prevzel.«
Prenos neporabljenih dni na naslednje leto je redkost
Kwame Owusu je vodja oddelka za podatke na londonskem območju Chelsea in Kensington in ima 26 dni dopusta. Vsak zaposleni za vsaki dve leti dobi dodaten dan, vendar le če ostane na enakem položaju. Ker je Kwame letos napredoval, ima kot vsak novo zaposleni 26 dni dopusta. »Ampak na srečo lahko prenesemo do pet dni dopusta iz preteklega finančnega leta v naslednje,« dodaja. To je sicer v Angliji redkost; neporabljeni dopust načeloma propade. Kwame se izogiba dopustovanju v glavni sezoni in rad razdeli dopust na več delov, pred odhodom pa poskuša čim bolje razdeliti delo med sodelavce. »Odkar sem vodja oddelka, laže vzamem dopust, ker lahko delegiram delo. Prej se je pogosto zgodilo, da nisem mogel odpotovati, ko sem si želel, ker ni bilo nikogar, ki bi me nadomeščal. Česar ne morem delegirati, prevzame moj šef. Sicer pa daljše odsotnosti načrtujem za čas, ko imamo manj dela.« Vsekakor poskuša, kot zatrjuje, porabiti ves dopust: »Če je nekdo preobremenjen in že dolgo ni bil na dopustu, začne delati napake, kar nadrejeni opazi. V takšnih primerih kar 'odredi' dopust. Vsak potrebuje občasen oddih, saj potem bolje dela.«
Iz tiskane izdaje Dela.
