Evropo je zajel val nizke storilnosti

Nedavna raziskava delovne storilnosti je pokazala, da so zaposleni četrtino delovnega časa neproduktivni, da pa na storilnost bolj vpliva cenjenost delavca kot finančna spodbuda.

Objavljeno
19. september 2008 12.59
K. Š.
K. Š.

Amstelveen - Nedavna raziskava delovne storilnosti je pokazala, da so zaposleni četrtino delovnega časa neproduktivni, da pa na storilnost bolj vpliva cenjenost delavca kot finančna spodbuda.


Naročnik raziskave je bil Canon Europe, raziskavo pa je izvedlo podjetje ICM Research. Njen namen pa je bil ugotoviti, kaj vpliva na storilnost zaposlenih, pri čemer so analizirali vedenje in izkušnje okoli 5500 pisarniških delavcev v 18 evropskih državah. Ugotovili so, da spodbuda v obliki finančne nagrade 80 odstotkom zaposlenih poveča storilnost, vendar kar 85 odstotkov zaposlenih meni, da bi na njihovo storilnost vplivalo že to, da bi se počutili cenjeni.


''Dejstvo, da zaposleni bolj cenijo priznanja za svoje delo kot denar in finančne spodbude, je zelo pomembno sporočilo za javnost,'' pravi Adam Gilbe, vodja trženja za evropske rešitve pri Canonu Europe. ''Denarno nagrajevanje zaposlenih ni najboljši način za spodbujanje večje delovne vneme. Namesto tega lahko malo več pohval naredi čudeže na področju pešajoče storilnosti.''


Vpeljava prilagodljivejšega delovnega tedna bi prav tako lahko bila odgovor, saj 68 odstotkov zaposlenih meni, da bi prilagodljiv delovni čas povečal njihovo storilnost. 58 odstotkov jih meni, da bi bili produktivnejši s krajšimi delovnimi dnevi, 44 pa bi bilo učinkovitejših z delom od na domu.

 

Gilbe dodaja: ''Zaposleni nam pravzaprav sporočajo, da bi bili produktivnejši, če bi pri načinu dela imeli bolj proste roke. Čeprav to mogoče ni v skladu s tradicionalnim delovnim tednom, bi svobodna izbira časa in kraja dela zaposlenih povečala njihov storilnostni potencial.''

 


Analiza delovnega tedna je pokazala, da tretjina anketirancev ne vidi razlike med delovnimi dnevi, 24 odstotkov zaposlenih pa je izbralo torek za najbolj storilen dan. Samo Britanci so izbrali ponedeljek za najproduktivnejši dan (22%). Ne preseneča, da je petek najmanj produktiven dan v tednu po vsej Evropi, razen v Italiji, na Portugalskem in v Nemčiji, kjer najmanj naredijo v ponedeljek.


Zaposleni so običajno bolj delavni v dopoldanskem času, medtem ko je občuten padec storilnosti zaznati po kosilu in pozno popoldne. Skoraj tretjina zaposlenih je najmanj produktivnih po kosilu (51 odstotkov v Franciji) in pozno popoldne (46 odstotkov Nizozemcev), navedeni razlogi pa so utrujenost in oslabelost. Pri 19 odstotkih zaposlenih je glavni razlog jutranje neproduktivnosti čas, potreben za prebujanje.


25 odstotkov Evropejcev je označilo julij in avgust za najmanj produktivna meseca, Italija, Španija in Portugalska so izbrale avgust, Švedska, Finska in Norveška pa julij. V nasprotju z njimi pa 24 odstotkov britanskih delavcev meni, da so najmanj produktivni decembra.


Med delovnim časom so pisarniški trači, razgibavanje ali skodelica čaja ali kave najboljši načini sprostitve za povečanje storilnosti. Danci so prepričani (28%), da klepet s sodelavcem spodbuja delovno vnemo, 27 odstotkov Poljakov pa raje izbere skodelico tople pijače.