Iz zakladnice tradicionalnega znanja

»Kolikor vem, so pri nas le še tri take peči za črno peko: v Filovcih, na Gradu na Goričkem in tu, v Radovljici,« je ob kopasti peči na drva, v kateri so se lončeni izdelki počasi segrevali na 900 stopinj Celzija, razložil Štefan Zelko iz Prekmurja. Tradicionalni lončar ni le izjemen mojster izdelovanja lončarskih izdelkov, ampak je tudi eden redkih, ki še obvlada že skorajda pozabljeno znanje - tradicionalno žganje črne keramike. »Tradicionalno črno peko žgem samo še trikrat, štirikrat na leto: v okviru lončarske šole za otroke, v Filovcih in tu, v Radovljici,« je povedal Štefan Zelko, tradicionalni lončar iz Prekmurja, ko je v Radovljici, na travniku pod Magušarjevo hišo, nalagal drva na dve kurišči kupolaste peči za črno peko. Je eden redkih tradicionalnih mojstrov, ki, ko ga gledaš med delom, povsem obvlada glino in izdelovanje različnih izdelkov. Čisto vseeno je, ali ima pred seboj tradicionalen lesen kolovrat, ki ga je treba poganjati z nogo, ali pa dela na sodobni električni različici. Brez napora, takole igrivo, in ne glede na to, katero vrsto gline ima, pod njegovimi rokami skorajda mimogrede nastajajo potičnice, pütre, sklede, solnice ...

Del obsežnega znanja je letos že peto leto zapored pokazal v Radovljici, v okviru poletne lončarske šole, ki je potekala v Magušarjevi hiši. Delavnica je bila del projekta Vaja dela mojstra, s katerim združenje Fabrika Fabiana izobražuje in usposablja mentorje, invalide in duševno prizadete za delo z glino. Delavnica, na kateri so sodelovale mentorice in nekaj izbranih invalidov, se je končala s črno peko oziroma s konkretno predstavitvijo še vedno žive tradicije. »Poznavanje naših tradicionalnih praks nas lahko samo bogati,« je prepričan Urban Magušar, lončar in vodja projekta Vaja dela mojstra.

Korenine daleč v zgodovini

»Pred desetimi, petnajstimi leti je celo kazalo, da se bo tradicija žganja črne keramike povsem izgubila,« dodaja Magušar, ki je verjetno eden največjih poznavalcev tradicionalnega lončarstva pri nas, saj je v zadnjih 15 letih prečesal vso Slovenijo in obiskal ter spoznal večino lončarjev. Tudi po Prekmurju, kjer se je ohranila značilna črna keramika. Ta ima svoje korenine daleč v prazgodovini, saj je človek pred verjetno 2500 leti povsem po naključju odkril, da postane glina po peki v ognju obstojna. »Neverjeten razcvet in vrhunec je ta način žganja doživel v antiki,« razlaga Urban Magušar, ki ne pozabi omeniti naše barjanske črne keramike, pa tiste iz Zadrečke doline iz okolice Gornjega Grada iz 14. stoletja, pa keltske tradicije iz Dolenjske ...

Več v petkovi tiskani izdaji Delo