Ko ugorji obmolknejo

Ko je sv. Petru iz Betsajde, ribiške vasi onstran Genezareškega jezera, zmanjkalo denarja, je po naročilu svojega učitelja potegnil iz vode ribo, jo prijel z dvema prstoma in iz nje stresel kovance. Na mestu, kjer jo je prijel, sta ostali dve črni lisi. Ker je sv. Peter tudi zaščitnik kovačev, je od iste ribe včasih poskusil dobiti kovance še kak kovač. In je s črnimi prsti tudi on pustil sledi na njej. Odtlej Slovenci rečemo ribi kovač, drugi pa riba sv. Petra (šanpjero, po domače), pripoveduje legenda o eni najbolj nenavadnih, najbolj vesoljskih rib v našem morju.

Sv. Peter je bil med ribiči očitno čislan, zato tudi nadvse posebnemu polžu pravijo Petrovo uho, drugemu polžu rečejo oko svete Lucije, nadvse dobrim školjkam kape santam Jakobove pokrovače, mušolam, enako slastnim sadežem, pa Noetove barčice. In pri Noetu se vse začne. Morje je, skratka, sveto pismo in deset božjih zapovedi v enem. Kdor si želi potešiti dušo z vsaj enim ali drugim poglavjem iz te najdebelejše knjige na svetu, se poda v akvarij. Morje je božanstvo in akvarij njegova cerkev na kopnem, bi lahko dodali.

V ponedeljek bodo slovenski ljubitelji morja po 45 letih dobili prenovljen, sodoben morski akvarij. Še en dosežek, ki bo šel v zgodovino dobrega na področju pomorstva. Dobrega na več načinov: Igor Šoltes, predsednik Računskega sodišča, je nedavno dejal, da je akvarij izstopajoč primer dobre prakse pri uresničevanju projektov javno-zasebnega partnerstva. Pravzaprav je nenavadno, da sta se po dolgem omahovanju za prenovo odločila predvsem ministrstvo za šolstvo (zasluge imata prejšnji minister Milan Zver, ki je odločno podprl začetek del, in zdajšnji minister Igor Lukšič, ki je projekt nadaljeval in ga dokončno uresničil) in občina Piran. Zaman smo pričakovali še vrsto drugih podpornikov – predvsem ni bilo pričakovanega prispevka turističnega gospodarstva, poudarja Šoltes.

»Dobro je, da je akvarij ostal v mestu, v neposredni bližini ribičev,« poudarja Valter Žiža, akvarist, ki je uspešno nadomestil legendarnega piranskega potapljača Zvoneta Kralja. »Zdaj, ko smo morali v enem mesecu pripraviti zbirko, se je izkazalo, kako pomembna je pomoč ribičev. Vsak dan mi kateri prinese eno ali drugo zanimivo morsko bitje. Ravno včeraj so me klicali v Izolo in mi podarili še eno balestro, denimo. Menim, da mi pri oblikovanju in dopolnjevanju zbirke pomaga kakih 40 ljudi, predvsem poklicni ribiči, športni ribiči iz društva Oradela Piran ter Ribiškega in potapljaškega društva Piran, ribogojci. Včasih poskrbimo za menjave z drugimi akvaristi ... Zbirka v enem mesecu še zdaleč ne more biti popolna in je izpopolnjena približno dve tretjini ali tri četrtine. V kratkem času smo vendarle naredili čudeže. Dopolnjevali jo bomo približno eno leto,« pravi akvarist in potapljač.

Več v tiskani izdaji petkovega Dela.