Od letečih copat do vzhajajoče zvezde

Ne posredujeta le svoje kreativnosti, temveč prostor, ki jima ga je, »dokler se ne postavita na svoje noge«, dobrodušno odstopil njun mecen, ponujata tudi drugim oblikovalcem Težko je zadeti v »sredo.« Prav tako je težko najti Sredo, čeprav se razprostira na nemalo kvadratnih metrih v središču Ljubljane, v nekdaj trgovsko živahnem, danes pa, resnici na ljubo, precej zakotnem podhodu Ajdovščina. A na otoku oblikovalske ustvarjalnosti vsak teden zrase kaj zanimivega. Sreda sta 30-letni absolventki kiparstva in arhitekture Jana Seliškar in Saša Marinšek. Prva pod znamko Sreda izdeluje oblačila po meri, druga ponuja prostorsko načrtovanje ter arhitekturne rešitve in oblikuje pohištvo. Na veliki kuhinjski mizi, omehčani z nogami v vzorcu idrijske čipke, ki jo je oblikovala Saša, so razpostavljene svilene toaletne torbice Nine Holc, usnjeni obeski za ključe v obliki vrtničnega cveta Mojce Goltes in druge drobnarije z vseh vetrov oblikovanja. Na stojalih po barvni podobnosti visijo stilsko raznovrstna oblačila. Jana in Saša namreč ne posredujeta le svoje kreativnosti, temveč prostor, ki jima ga je, »dokler se ne postavita na svoje noge«, dobrodušno odstopil njun mecen, ponujata tudi industrijskim, modnim, grafičnim in drugim oblikovalcem, ki jih družita inovativno in kakovostno ustvarjanje in večinoma pomanjkanje lastnega prodajnega prostora.

Od obeska za ključe do kuhinjske mize

Kakih 40 jih je, domačih in tujih. Od tistih, ki so že dobili kakšno mednarodno nagrado, kot so dekleta iz skupine Oloop z volnenimi mili, naslednja poslastica so »leteči« copati in broške iz filca do visečega zastora iz polipropilenskih gradnih elementov, ki spominjajo na organizme z morskega dna, iz katerih lahko nastane tudi posoda za sadje ali svetilka oblikovalk Jane Mršnik in Vesne Štih. Od vzhajajoče mednarodne modnooblikovalske zvezde, romunske znamke Rozalb de Mura - njeno črno obleko, ki ima posebno mesto v trgovini, je modna avtoriteta Diane Pernet uvrstila na seznam desetih najbolj zaželenih črnih oblek tega leta - do mladega upa slovenskega modnega oblikovanja Matevža Faganela, ki v znamki m*faganel združuje preverjeno klasiko in moderni zasuk. Od praktičnih navzven zašitih kril Nives Dančulovič, ki se po trditvah Jane in Saše poleg sarajevske znamke Kao pao shu najbolje prodajajo, do že lepo »uhojenih,« a še vedno prvinsko erotičnih salonarjev Leonora Mark oblikovalke Leonore Jakovljević.

Večino izdelkov tujih in nekaterih domačih oblikovalcev je mogoče najti le v Sredi, npr. klobučke avstrijske znamke Van Noeten oblikovalke Andree Schlemmer ali modne kreacije hrvaške znamke Etna maar. Izza Janinega in Sašinega hrbta pokuka jazbečar iz prosojnega polipropilena, ki je bil namenjen za okrasitev trgovine Almire Sadar, na lutki v ozadju se po kratki majici oblikovalke Alje Slemenšek pasejo metulji, po tleh pod lutko so razprostrti otroški slinčki Urše Perko. Sreda je prava zbrkljanka oblačil in predmetov, ki so kot nalašč za ... verjetno večinoma ženske, ki si želijo nekaj drugačnega od Zare in H&M, in postopoma delež izdatkov za »predmete na sebi« preusmerjajo v nakup »predmetov ob sebi.« »Vzgojili sva tudi nekaj moških ljubiteljev Rozalb de Mure, nekdo pa je kupil že tri srajčke Alje Slemenšek,« v bran moške »kvote« stopita Jana in Saša.

Sprva sta navezovali stik z oblikovalci po poznanstvih, nekateri so ponudbo našli na internetu. Lepo število oblikovalcev sta izbrskali na letošnjem oblikovalskem sejmu Design assembly v Gradcu, zdaj pa k njima prihajajo kar sami. Izbirata jih po kakovosti oblikovanja in izdelave, pa tudi po notranjem občutku, kaj bi se lahko dobro prodajalo. Precej sta jih tudi zavrnili. Največ je bilo oblikovalcev nakita in oblačil, ki so bili po njunem mnenju »prešlampasti.« »Cene niso najnižje, zato zahtevava določeno kakovost,« je odločna Jana.

Sanje o solidarnosti

Obiskovalci pridejo v Sredo v glavnem načrtno, nekatere pripelje tudi bližnja restavracija, pove Jana. Table, ki vabi v Sredo, pred stopniščem v podhod v množici drugih ni težko spregledati, talnih nalepk, na katere so ljudje pozornejši, pa jima mestna občina ni dovolila nalepiti.

Jana in Saša sta idejo o nečem, kot je Sreda, gojili že dolgo; uresničevati sta jo začeli aprila, trgovino pa sta odprli novembra lani. Za celostno podobo prostora je poskrbela Saša, formalnosti pri ustanavljanju zavoda sta urejali skupaj. »Projekt sva verjetno začeli zato, ker se ne moreva odločiti, čemu bi se posvetili.« Jana se obotavlja med modnim in industrijskim oblikovanjem, in tudi Saša se še ni odločila, ali je svoje temelje postavila v arhitekturi. Kako gresta skupaj sorodstvena povezava in biznis? Jana in Saša sta namreč sestrični. »Sorodstvo še najmanj moti,« se zasmeje Saša. Ljudje so nad kreacijami navdušeni, samo premalo kupujejo, glavno težavo razodene Jana.

Največ se proda oblačil

Večinoma se pogovarjamo o oblačilih. Se teh največ proda? »Na žalost ja. Hoteli sva, da bi bil čim večji poudarek na industrijskem oblikovanju in manjši na oblikovanju oblačil, a je zdaj ravno obrnjeno. Namen je bil tudi, da bi se oblikovalci tu srečevali, si izmenjavali izkušnje in sodelovali pri različnih projektih in na delavnicah, ne le sem prinašali svoje izdelke. A vse se je obrnilo tako, da sva postali prodajalki, zato bova vložili zelo veliko energije, da se bo to spremenilo,« menita. »Res pa je, da se z oblačili najlažje preživi, njihova izdelava je tehnološko manj zahtevna, hitreje prideš do rezultata,« sta si edini.

»Morda sva tudi midve napačno zastavili projekt, ker sva iskali oblikovalce z že izdelanimi projekti in jih glede novih projektov preveč prepuščali njihovi pobudi,« je samokritična Jana. V pogovor z medklicem poseže modna oblikovalka Sanja Grcić, ki na obešalniku premešča kose svoje zadnje kolekcije. »Veš, v čem je težava? Financiranje teh projektov!« »Toda če oblikovalcu odstopiš prostor in mu daš proste roke, bi se lahko malo potrudil,« vztraja Jana. »Še vedno ne zadostuje, zlasti ne v teh časih,« je prostodušno neomajna Sanja.

Kljub temu sta Jana in Saša v Sredi izpeljali nekaj dogodkov; največ je bilo predstavitev posameznih oblikovalcev: v okviru tedna mladosti so se predstavili oblikovalci iz Srednje in Vzhodne Evrope, marca pa sta organizirali predavanje o zaščiti avtorskih pravic pri oblikovanju.

»Če se le da, za različne projekte poveževa prave ljudi - tudi to je poslanstvo Srede, ki vendar zahteva še veliko dela. Vse skupaj je šlo zelo hitro, zato potrebujeva še nekaj časa, predvsem pa bo vse lažje, ko bova od sebe dali diplomo.«

Iz torkove tiskane izdaje Delo