Sem se zadnjič kar malo zasekirala, ko sem pogruntala, da čisto nič ne pišem o pravicah žensk, pa o enakosti med spoloma, pa o zatiranju žensk in boju proti njemu.
Ker to lahko pomeni le dve stvari: da na tem področju vse štima, da tovrstno usajanje sploh ni potrebno ali pa da sem popolnoma slepa za krivice, ki se dogajajo povsod okrog mene, še več, da sem popolnoma slepa tudi za krivice, ki se zaradi spola vsak dan dogajajo meni osebno.
Po mojih izkušnjah na tem svetu nič čisto povsem ne štima, tako da je druga varianta veliko bolj verjetna.
Okej, priznati si je treba, da če se že gremo ženske, potem je to v razviti Evropi še najbolj varna varianta.
Ja, malo manj resno nas jemljejo, ampak spet ne tako zelo, malo bolj moramo biti pridne, ampak spet ne tako zelo, malo manj ga imamo pravico žurati in malo bolj moramo biti krepostne, ampak ne tem področju tipi tako in tako pretiravajo.
Drugod po svetu punce ne pridejo tako lepo skozi. Na Kitajskem, recimo, punčke kar splavijo ali pa jih takoj po rojstvu pošljejo v sirotišnico.
Tudi pri nas se nekaterim fotrom ob rojstvu hčerke med solze sreče še vedno pomeša kakšna bolj žalostna, ker bi raje imeli poba, ampak je družba hvala bogu toliko napredovala, da morajo to vsaj zelo dobro skrivati.
Otrok je otrok, glavno, da je zdrav.
Prave razlike se pokažejo kasneje, dosti kasneje. Recimo takrat, ko ti razpade familija in pogruntaš, da moraš vse sama, ker kdo ti je pa kriv, da se plodiš.
Ali pa takrat, ko ti noben ne da službe, ker se boš gotovo razplodila, ker je to pač v tvoji naravi.
Ali pa takrat, ko moraš sredi ceste zamenjati gumo na avtu, pa nihče ne ustavi, če se nisi pripravljena zraven ljubko nasmihati.
Ti časi so še daleč, ampak vseeno imajo še kako zvezo s sedanjostjo. Najstnice, od osnovne šole pa do faksa, so namreč v veliki prednosti: bolj so zrele, bolj pametne, bolj razumne, bolj luštne, bolj zaželene. Ni da ni.
Problem je, kako to prednost ohraniti!
In jaz mislim, da ni štos v tem, da na vsak način vztrajamo pri enakosti, ampak pri razlikah! Ja, smo pač pametne in luštne in rade duhamo cvetje in na plažo vzamemo za dva cekarja potrebščin.
Pa kaj? Biti ženska je že tako dovolj zapleteno, res ne vem, ali imam pri vseh svojih funkcijah dovolj energije, da bi se hotela enačiti s fanti.
Pa naj bodo močni. Jaz jim privoščim. Konec koncev se pohištvo ne premika samo od sebe.