Tiskane izdaje
Morje je stres. Sploh za punce. V bistvu tudi za fante, kaj blebetam.
V drugih letnih časih še lahko pod srajčkami skrivamo celulit in mlahave nadlahti in zavaljen trebuh in mozolje na hrbtu, poleti pa nas temperature prisilijo, da pokažemo več, kot bi nekateri med nami hoteli.
Po mojem se zato šola konča junija in spet začne šele septembra, da se lahko najobčutljivejši med nami izognemo pretiranemu zafrkavanju.
A kot da temperature v tridesetih še niso dovolj, je prej ali slej treba še na morje ali vsaj na bazen, kjer pa vsaka pomanjkljivost hitro dobi katastrofalne razsežnosti.
Bog ve, koliko najstnikov iz tega razloga vse poletje preždi v zatohlosti počitniške prikolice ali lastnega doma. Kar je res škoda. V teh letih (pa tudi dosti kasneje, v bistvu) kritično gledamo predvsem na svoje telo.
V resnici je večina ljudi veselih vsakega telesa, ki pokaže zanimanje za njihovo telo. Nekaj kil gor ali dol, kompliment je kompliment, pa čeprav ne gre dlje od tega.
Bodimo iskreni. Kolikokrat ste se zgražali, ker ima Miha vamp? Ali ker ima Barbara pegast dekolte? In kolikokrat, ker imate vi debele gležnje ali... (vstavite svojo priljubljeno pomanjkljivost)? Evo, o tem govorim.
In potem so tu še revije, bog jih nima rad. Resno, saj razumem, da so tiskani mediji v krizi, ampak a je res treba za večjo prodajo pritiskati na naše najšibkejše točke?
Tam nekje marca, vsako leto je isto, se začnejo mastni naslovi v slogu V treh mesecih do popolne postave. Jaz jih ignoriram, težko sicer, ker kdo pa ne bi rad imel popolne postave, ampak se trudim.
Iz izkušenj namreč vem, da bo že aprila na sporedu šesttedenski načrt, konec junija pa se da po mnenju urednikov revij do istega cilja priti že v enem tednu. Zakaj bi se potem človek mučil tri mesece, saj nisem neumna.
Ne cilj, pot je tista, ki nas osrečuje. Oziroma če ostanem še malo na Obali – pomemben je napredek. Je že res, da je Marko Brecelj videti malo utrgan, ampak je zelo dobro vedel, kaj dela, ko je ustanovil Društvo prijateljev zmernega napredka.
Ljudje se dobro počutimo, če se lahko ozremo nazaj in si potrdimo, da so stvari boljše kot pred enim tednom. In ko človek končno pride na morje, so stvari neizpodbitno boljše kot pred enim tednom.
Zato se nima smisla sekirati glede obsega bokov. Morje je veliko, v njem je prostor za vse.
