Inventure v živalskem vrtu

V Veliki Britaniji vsako leto popisujejo prebivalce živalskih vrtov. V Ljubljani so ob zadnjem popisu našteli 529 živali.

Objavljeno
14. januar 2013 16.06
Maja Prijatelj, Panorama
Maja Prijatelj, Panorama

V londonskem živalskem vrtu so novo leto začeli s popisom števila živali, ki ga morajo vsako leto opraviti živalski vrtovi v Veliki Britaniji, če hočejo ohraniti dovoljenje za delovanje. Naloga se sliši veliko lažja, kot je. Oskrbniki morajo prešteti skoraj 18.000 živali, tudi vse pajke, kobilice in polže.

S preštetjem zlatočopastih pingvinov sicer niso imeli težav, saj je v živalskem vrtu le eden. Ricky s štrlečo rumeno-črno pričesko in krvavordečimi očmi je karizmatičen pripadnik svoje vrste, vendar mu vodstvo živalskega vrta nikakor ne more najti družice.

Nekatere živali so bile štetja in prisotnosti večjega števila obiskovalcev bolj, druge manj vesele. Eden od surikat, našteli so jih 11, se je s podloge popisovalnega seznama vzpenjal na prsi oskrbnice in prav nič pohlevno moledoval za priboljšek.

Manj je bila nad nenavadno pozornostjo navdušena za dlan velika tarantela Jill. Med obiskovalci je završalo, ko jo je oskrbnica Amy Callaghan vzela iz terarija in jo nastavila pred fotografske objektive. »Jill je zelo krotka. Ko sem postala njena skrbnica, sem se strašno bala pajkov, zdaj pa se mi zdijo izjemni,« je povedala.

Vse živali bodo preštete šele čez nekaj tednov
. Večina jih ima v telesu mikročipe, ki olajšajo štetje. Pri živalih brez čipov morajo biti popisovalci bolj iznajdljivi. Ribe v akvarijih na primer fotografirajo in jih preštejejo na podlagi posnetkov. Pri štetju drobnih polžev vrste partula, ki se radi skrivajo pod listi, pa ne smejo delati obvozov. Ker so polži kritično ogroženi, zato si v živalskem vrtu prizadevajo za njihovo ponovno naselitev v naravi, morajo popisovalci prešteti vse, čeprav jih je v živalskem vrtu na stotine.

Nekje pa morajo le postaviti mejo in vrsta tropskih mravelj, ki živijo v Srednji in Južni Ameriki, Mehiki ter na jugu ZDA, je dober razlog za to. »Pri teh goljufamo,« je priznal tiskovni predstavnik londonskega živalskega vrta. »Imamo jih okoli 10.000, toda štejemo jih samo po kolonijah.«

Prvi dan popisa je bil večinoma namenjen predstavnikom medijev, končni rezultati pa so pomembni z več vidikov. Znanstveniki na njihovi podlagi preučujejo življenjsko dobo in zdravje živali, dopolnjujejo evidence vzrejnih programov za ogrožene vrste, vodstvo živalskega vrta pa ob obiskih inšpektorjev z njimi dokazuje, da je v umetno ustvarjenem živalskem kraljestvu vse, kot je treba.

Ljubljanska inventura

V ljubljanskem živalskem vrtu so redno letno inventuro, v kateri so prešteli sesalce, ptice, dvoživke, plazilce in pajke, opravili 21. decembra. Biologinja in pedagoška vodja Irena Furlan še ni mogla navesti natančnega podatka o številu živali, saj morajo številke iz popisa uskladiti s številkami iz evidenc, ki jih vzporedno vodijo skozi vse leto in jih vsak mesec osvežujejo.

Ob zadnji osvežitvi konec decembra so našteli 128 vrst, 27 pasem in 529 živali. Iz zadnje številke so izključene žuželke, ki jih podobno kot v londonskem živalskem vrtu ne štejejo posamično, ampak po skupinah.

Večina živali je tudi v Ljubljani opremljenih z mikročipi. Če katera pogine, iz evidence odstranijo njeno številko. Čipov iz razumljivega razloga – majhnosti – nimajo le plazilci in dvoživke, ki jih preštevajo na podlagi fotografskih posnetkov.

Poleg rednega letnega štetja oskrbniki živali štejejo tudi vsak dan. To je oteženo le pri ptičih kvakačih in marah, je povedala Irena Furlan. Prve namreč gnezdijo v drevesnih krošnjah, zato oskrbniki ne morejo videti in prešteti mladičev.

Namesto tega jih ulovijo enkrat na leto, jih preštejejo in mladičem vstavijo čipe. Mare pa imajo mladiče skrite v podzemnih brlogih, zato jih v vrste za štetje prav tako postrojijo le enkrat na leto.

Edine živali, ki jih v ljubljanskem živalskem vrtu ne štejejo, so ličinke hroščev mokarjev in miši, s katerimi hranijo druge živali.