Tiskane izdaje
Veveriček Scrat (po naše Praskež) je v neutrudnem lovu za želodom povzročil že marsikakšno, med drugim ledeno dobo, v najnovejšem filmu pa odkrijemo, da so se tudi celine v pradavnini ločile prav zaradi njega.
Stari prijatelji Mani, Diego in Sid se tokrat znajdejo pred novimi izzivi. Mamutu Maniju odrašča hči Breskvica, ki ni več mala mamutka, ampak prava najstnica, ki doživi prvo simpatijo, zagrizeni samec Diego spozna sabljasto tigrico Širi, ki mu je kos na vseh področjih, lenivec Sid pa sreča svojo izgubljeno družino, a ga ta spet zapusti, na grbo pa dobi brezzobo babico, še bolj smrdljivo, kakor je sam.
Da pa to ne bi bila navadna družinska zgodba, se družba (po Scratovi krivdi) znajde na ledeni gori in sreča s pirati.
Zasedba ostaja ista: Maniju je v izvirniku glas tudi tokrat posodil Ray Romano, Diegu Denis Leary in Sidu John Leguziamo, nastopijo pa tudi stare znanke in nove zvezdnice Queen Latifah, Jennifer Lopez in Nicki Minaj.
Glas glavnemu negativcu, vodji piratske tolpe kapitana Droba, je posodil Peter Dinklage (Tyrion iz televizijske nadaljevanke Igre prestolov).
Za slovensko sinhronizacijo glavne trojice so spet poskrbeli Jure Mastnak, Sebastjan Cavazza in Jernej Kuntner ter drugi člani ekipe izkušenega Studia Ritem.
Četrti del filmske serije je posnet v tridimenzionalni tehniki, brez katere dandanes skoraj več ne gre.
V filmski seriji Ledena doba ima veliko vlogo tudi mati Narava.
Če smo v prvem delu spoznali pleistocensko ledeno dobo, ko so po Zemlji korakali mamuti, sabljasti tigri in velikanski lenivci, smo v drugem doživeli otoplitev in »vesoljni potop«, v tretjem smo na novo odkrili dinozavre, ki so preživeli izumrtje v izoliranem podzemnem svetu, tokrat pa doživimo še celinske premike, ki so se v resnici zgodili veliko veliko prej: supercelina Rodinija, ki je pred približno milijardo let obsegala večino ali vse sedanje celine, se je razdelila pred kakimi 600 milijoni let.
Strogo glaciološko gledano (glaciologija je veda, ki se ukvarja z ledenimi dobami) smo še vedno v ledeni dobi, saj sta na obeh Zemljinih tečajih še vedno ledeni kapi.
No, kadar govorimo o ledeni dobi, ponavadi mislimo na zadnjo, ki je vrhunec dosegla pred približno 20.000 leti, ko sta sneg in led prekrivala velik del Severne Amerike in Evrazije. Zdaj smo menda nekako med dvema ledenima dobama.
Tovrstna nihanja temperature na našem planetu niso nič nenavadnega. Najstarejša (dokumentirana) poledenitev, imenovana tudi huronska, se je zgodila pred dobrima dvema milijardama let, največja pa v kriogenu (pred 850 do 630 milijoni let), ko je ledeni oklep segal od polov do ekvatorja, tako da je bila Zemlja resnično videti kot ledena kepa.
Zakaj nastane ledena doba? Vzroki niso popolnoma jasni, a znanstveniki pravijo, da je pomembnih več dejavnikov: sestava ozračja, predvsem količina ogljikovega dioksida in metana v zraku, spremembe Zemljine tirnice okoli Sonca, premiki tektonskih plošč, variacije sončnih izbruhov, morski tokovi, orbitalna dinamika Zemlje in Lune, udarci razmeroma velikih meteoritov in vulkanski izbruhi.
Na ozračje močno vpliva tudi človek, še posebno s kurjenjem fosilnih goriv, pri čemer se ustvarja učinek tople grede. Britanski BBC je na svoji spletni strani na začetku leta zapisal, da so znanstveniki izračunali, da bi se naslednja ledena doba morala začeti čez 1500 let, a smo ljudje z izpusti velikanskih količin ogljikovega dioksida poskrbeli, da se to ne bo zgodilo.
Naslednja ledena doba je torej preložena?
