Playstation 4: Konzola za resne igričarje

Sonyjeva igralna konzola naslednje generacije ne poskuša biti še kaj drugega, ni pa to naprava za instantno zabavo.

Objavljeno
07. marec 2014 14.05
Posodobljeno
08. marec 2014 08.00
Matjaž Ropret, Infoteh
Matjaž Ropret, Infoteh

Playstation 4 je igralna konzola za resne igričarje. To je dejstvo in brez tega ne moremo. Verjetno bodo z njo uživali tudi občasni igralci, ampak ti bodo za svojo dozo priložnostnega igranja morda bolje postreženi na telefonu ali tablici. Nova Sonyjeva konzola se namreč v nasprotju z  Microsoftovim xboxom one, ki poskuša biti glavna naprava v dnevni sobi, vrača k osnovam.

Playstation 4 je elegantna in glede na preostale komponente hi-fi precej majhna naprava. Zasnova je minimalistična, saj sta na sprednji strani skupaj z dvema vhodoma usb samo dve komaj vidni tipki - za vklop ali izklop in za izmet ploščka dvd/blu-ray. Zadaj so priključki - hdmi, omrežni, optični za zvok in namenski za kamero za prostoročno igranje. Ni težko priključiti konzole in edino, kar nas je med njegovim delovanjem motilo, je zelo glasen ventilator med obremenitvami.

Tehnične lastnosti četrtega playstationa so impresivne po eni in zelo nepomembne po drugi strani. Kar igralca zanima in kar vidi, je to, da procesor z dvakrat po štirimi jedri, osem gigabajtov hitrega pomnilnika in preostale komponente omogočajo grafično impresivne igre v polni visoki razločljivosti. Killzone: shadow fall, call of duty: ghosts, assasin's creed IV in fifa 14 to že potrjujejo, vseeno pa verjetno potenciala konzole ne izkorišča nobena od njih.

Nasploh je tudi sam nabor iger za zdaj še bolj skromen in predvsem je malo takih, ki ne bi bile na voljo tudi na drugih platformah (ali na xboxu ali na osebnih računalnikih). Določeni žanri (dirkaške in športne igre, strategije, arkade ...) so za zdaj zelo slabo zastopani in predvsem ima večina trenutno izpostavljenih naslovov skupno lastnost, ki se ne bo zdela problematična samo najbolj zagrizenim igričarjem. Pri skoraj vsaki igri, ki smo se je lotili, je bilo namreč treba žrtvovati vsaj uro ali celo dve, da smo se pretolkli skozi nekakšen uvod in se je šele začela prava akcija.

Za igralca, ki je navajen vzeti v roke telefon ali se usesti za računalnik in v pol ure prostega časa uživati v zabavni igri, je to komaj sprejemljivo. Za playstation 4 si je treba vzeti čas in se v igre resno poglobiti. To ni sistem za instantno, plitvo zabavo.

Preprost, ampak omejen

Uporaba konzole je preprosta. Tako zaradi preglednega in preprostega uporabniškega vmesnika kot tudi zato, ker se igralni plošček izkaže za popolnoma primerno napravo za premikanje po izbirnikih. Kombinacija tipk in gibljive palčke za navigacijo je boljša od vsakega daljinskega upravljalnika in tudi vnašanje besedila - denimo za prijavo v spletni račun za Sonyjevo storitev - ni pretirano zamudno.

Za samo igranje pa je plošček sploh odličen. Lepo sede v roko, njegova masa je dobro razporejena, s povezavo bluetooth ni težav in tudi baterija zdrži nekaj dni igranja. Ima pa večina iger preveč kombinacij tipk na ploščku, ki jih mora igralec obvladati, zato spet lahko ponovimo, da se je treba v playstationove igre poglobiti. Igre se sicer namestijo na disk v konzoli, zato plošček po prvi uporabi lahko ostane v omari. Seveda pa je mogoče igre kupovati tudi neposredno s spletne trgovine - žal je le pri peščici iger mogoče prenesti preizkusno različico - in se izogniti ploščkom. Na voljo je tudi večigralnost z drugimi igričarji po svetu, seveda samo, če ste prijavljeni v Sonyjevo storitev.


Morda glavna napaka novega playstationa je nedružljivost za nazaj. Na njem ni mogoče igrati iger s predhodnika. Prav tako ne poskuša biti sprejemnik digitalne televizije, tako kot xbox. Seveda je predvajalnik blu-ray in na voljo je peščica aplikacij (netflix, hulu, video unlimited ...), ki pa so v Sloveniji neuporabne. Tudi spletni brskalnik je tako okoren, da nanj raje pozabite in se na kavču zanašajte na tistega na telefonu ali tablici. Sony podobno kot Microsoft še ni izkoristil potenciala za integracijo konzole in pametnih mobilnikov. Nekako se zdi, da playstation živi v svojem svetu in nagovarja zagrizene igričarje.


Tudi drugi se bodo verjetno s playstationom 4 lahko sijajno zabavali, vendar svetujemo, da 400 evrov za zdaj pustijo na banki. Denar bodo bolje porabili čez približno pol leta, ko bo Sony pred božično-novoletno nakupovalno mrzlico za enako ceno poleg konzole v paket morda pritaknil še dodaten plošček in prihajajočo dirkačino gran turismo 6.

Xbox one zmogljiv, ampak premalo izkoriščen

Tretji izzivalec v konkurenci konzol nove generacije, poleg nintenda wii u, je Microsoftov xbox one. Naslednik xboxa 360, zmagovalca zadnjega dela prejšnjega spopada, toda vsaj na začetku tega novega cikla manj uspešen od japonskega konkurenta. Morda zaradi višje cene, morda zaradi proizvajalčevih zablod pred začetkom prodaje ali zaradi katerega drugega razloga.

Po tehnični plati je xbox one primerljiv s playstationom 4, celo dobavitelji nekaterih glavnih sestavnih delov so isti. Zato se nobena od teh dveh konzol ne more ponašati s tem, da omogoča grafično bogatejše igre ali jih prikazuje v višji razločljivosti. Xbox one ima v vsakem primeru priložen dodatek kinect za prostoročno igranje, kar ga tudi nekoliko podraži, poleg tega deluje kot nekakšen zunanji televizijski sprejemnik (»set-top-boks«), vendar je veliko od teh funkcionalnosti omejenih na ZDA in so v Sloveniji manj uporabne.

Nasploh je v naši državi Microsoftova konzola še vedno grdi raček te korporacije, ki še naprej ravna, kot da za slovenske kupce ne obstaja. Konzolo uvažajo posamezni trgovci in tudi skrbijo za servis, medtem ko je Microsoft uradno ne podpira. Ali se bo to kdaj spremenilo, ni informacij, čeprav slovensko podružnico Microsofta redno sprašujemo vsakih nekaj mesecev.

Microsoft je prejšnjo generacijo xboxa prodajal odlično in dokončno postal velikan pri igralnih konzolah, je pa tudi zamudil nekaj priložnosti in predvsem preslabo izkoristil integracijo s pametnimi telefoni. Pričakovali smo, da bo windows phone prav zaradi temeljev in zaledja xboxa postal vodilna igričarska mobilna platforma. Pa se to ni zgodilo. Integracija je šibka, igranja ni mogoče preprosto nadaljevati na drugi napravi, ekskluzivnih naslovov ni.

Zadnja Microsoftova samohvala, da je fifa 14 zdaj na voljo »tudi« za windows phone zvezi patetično. Namesto Microsoftove, je glavna mobilna igričarska platforma postala Applova. Rezultat je slabša prodaja, saj se je Sony pohvalil že s šestimi milijoni prodanih playstationov 4, Microsoft pa kakšen milijon xbox one manj.