Tiskane izdaje
Pred nekaj tedni smo preizkušali Sonyjevo igralno konzolo playstation 4 in jo razglasili za napravo za resne igričarje. Kmalu zatem se nam je nenadejano ponudila še priložnost igranja z neposrednim tekmecem za vladarja dnevne sobe, Microsoftovim xboxom one. Zanj lahko rečemo, da je prijaznejši do občasnih igralcev, a v Sloveniji podizkoriščen.
Kaj dobimo?
Tokrat se splača začeti od zadaj. Xbox one je po tehničnih značilnostih povsem primerljiv, po marsičem celo povsem enak kot playstation 4. Je pa sto evrov dražji. Zanj je treba odšteti 500 evrov, za ps4 400. S čim Microsoft opravičuje razliko? Z dodatnimi funkcionalnostmi, saj naj bi xbox one prevzel tudi vlogo zunanjega televizijskega sprejemnika, čeprav ga ne more povsem nadomestiti, torej škatlo, ki vam jo je vsilil operater, še vedno potrebujete. In z dodatkom za prostoročno igranje kinect.
Je to vredno stotaka več? Verjetno ne. Je vse skupaj vredno pet stotakov? Nikakor. Še posebej ne v Sloveniji, kjer marsikatera možnost, ki jo ponuja konzola, sploh ne deluje. Kar pa ne pomeni, da je slaba naprava. In po dobrem tednu igranja iger na njej, nam je bila bolj všeč kot playstation 4.
To je verjetno še najbolj povezano z začetno izbiro iger, ki se nam zdi na xboxu bogatejša in bolj raznolika. Poleg tega igre manj obremenjujejo igralca z dolgoveznimi uvodi in mu pustijo takoj zabresti v osrčje akcije. Le časi nalaganja bi bili lahko krajši. Grafična podoba je impresivna že na začetku, ko bodo razvijalci bolje spoznali novo platformo, pa bo verjetno še boljša.
Z naslovom Titanfall, prvoosebnim strelskim obračunom med titani in piloti, pa ima one tudi prvi velik hit med konzolami nove generacije. Prijavljanje v spletni uporabniški račun in samodejno shranjevanje napredka v igrah v njem deluje brezhibno, je pa treba za popolno izkoriščenje tega potenciala plačati naročnino (xbox live), ki pa - spet - v Sloveniji uradno ni na voljo.
Večpredstavnostno središče
Namen Microsoftove konzole ni samo zadovoljevati igričarskih želja, ampak prevzeti še vlogo pametnega televizorja in še česa. Xbox one ponuja kar obširen nabor aplikacij za pretočni in naročniški video, ki pa imajo skoraj vse po vrsti že ničkolikokrat opisano težavo. V Sloveniji večinoma ne delujejo.
Netflix, hulu in tudi Microsoftov lastni xbox movies vsi obljubljajo pester izbor filmov, do katerih pa ne moremo, tudi če bi bili pripravljeni plačati zanje. To so storitve, ki so na voljo samo v ZDA in peščici zahodnoevropskih držav, mednje pa se naša verjetno še dolgo ne bo uvrstila. Celo na seznam držav, kjer bo septembra uradno začel prodajati konzolo, Microsoft ni dodal Slovenije. Kot skoraj edine države iz Evropske unije.
Tudi vloga zunanjega televizijskega sprejemnika pri nas nima pravega smisla, saj k televizijski izkušnji ne doda ničesar. Ideja je v tem, da med sprejemnik kabelske ali IP-televizije namestite še xbox - vse skupaj povežete s kablom hdmi -, ki nato »prestreza« sliko in analizira vaše gledalske navade in vam daje priporočila. Kar pa je neuporabno, če storitve, iz katerih črpa, niso dostopne.
Poleg tega vse skupaj nič ne koristi, če uporabljate kartico conax za sprejem kabelskega signala. In če imate novejši pameten televizor, je na njem verjetno še bogatejša ponudba aplikacij kot na xboxu. Zato je morda Sonyjev bolj osredotočen pristop s playstationom celo bolj smiseln.
Še ena posebnost xboxa je večopravilnost. Z ukazom snap je mogoče naenkrat odpreti dve aplikaciji. Denimo igrati igro in zraven spremljati športne rezultate v spletnem brskalniku oz. ustrezni aplikaciji. Ali pa gledati video in fotografije s spletne shrambe one drive naenkrat. Če to zmorete.
Prostoročna prednost
Je pa kinect bistvena prednost xboxa. Playstation sicer ponuja podoben dodatek, ki pa ni niti približno tako izpopolnjen kot Microsoftov. Ta ima le eno težavo. Težko ga je nekam namestiti, saj nima kakšnega nastavka za današnje tanke televizorje, prenizko pa ne sme biti, ker tako ne zajema dovolj velike površine tal in celotnega igralčevega gibanja. Ko pa enkrat rešite to težavo, kinect nove generacije deluje še bolje kot predhodnik. In tudi prepoznava govor, seveda v angleščini.
Kjer playstation 4 res poseka ameriškega konkurenta je v izgledu in rokovanju. Xbox je velika in predvsem visoka, brez pravega občutka za lepoto in eleganco oblikovana škatla. Napajalnik v obliki manjše opeke pa je še posebej. Atraktivni ps4 je bistveno manjši in z vgrajenim napajalnikom.
Je pa posledica te majhnosti tudi občutno glasnejši ventilator. Xboxovega se praktično ne sliši, ropota samo bralnik ploščkov blu-ray. Tudi igralni plošček je pri playstationu bolj prijazen za držanje. Ima ožja in daljša »repka«, zato lepše sede v roke in jih manj utruja ob dolgotrajnem igranju. Same tipke in ročice so na obeh ploščkih kvalitetne in odzivne.
Ogorčena bitka
Tako kot že v prejšnji generaciji, kjer se je na vrh za nekaj časa nepričakovano zavihtel celo nintendo wii, bosta tudi v prihodnjih letih xbox one in playstation 4 bila hud boj za naklonjenost kupcev in igričarjev. Ti pa se bodo do onemoglosti prerekali, katera konzola je boljša, naprednejša, bolj zmogljiva.
Po videnem na naših preizkusih je xbox one malce spredaj, z bolj dodelano platformo, pestrejšo ponudbo iger in kinectom, toda playstation 4 ponuja enako ali celo bolj zmogljivo igričarsko osnovo za manj denarja. Oba, še posebej pa Microsoftov izdelek, sta v Sloveniji delno ohromljena, zato njun nakup težko priporočamo še komu drugemu, razen zagrizenim igralcem. Sploh, dokler cene nekoliko ne padejo.
