Tiskane izdaje
Zbuditi se z mačkom spričo vinske spozabe ... Vsaj malce neprijetno. Zbuditi se zjutraj spočit in čil v oblačku blagega vonja po vinu – vsaj malce nenavadno. Vonj, ki prežema ovalno sobico, v kateri ni drugega kakor zakonska postelja, naglo zapelje misli naravnost v: vinsko klet! Povsem razumljivo. Edini gost v sobici je bil namreč desetletja beli haložan ...
Beli, ne belec. In haložan, ne Haložan. Govor je torej o znanem vinu, značilnem za vinorodne Haloze (kakopak). Oziroma: o njem je govor zgolj posredno. Sodi, v katerem so ga svojčas hranili v Ptujski vinski kleti, najstarejši na Slovenskem, namreč od sredine tega meseca sestavljajo turistično Vinsko vas v Termah Ptuj.
Osem lesenih 14.000-litrskih vinskih sodov jo sestavlja. V senci krošenj javorja in breze so nanizani v polkrogu, ki za zdaj objema še prazno ploščad, kmalu pa jo bodo napolnili kamin, mize, stoli, je napovedala Beti Drevenšek, vodja recepcije v termah. Gostje bodo lahko tudi naročili zajtrke v vas. Zraven je za zdaj še prazen sod, v katerem bodo na jesen zakurili savno, sčasoma bo vas obdala trta, ki so jo zasadili ob leseni ogradi, ki deli vas od preostalega kampa.
Zamisel je bila direktorjeva (Term Ptuj, Andreja Klasinca, ki pa je v teh dneh na dopustu), je povedala sogovornica: ko so lani iz kleti odstranjevali neuporabne sode, stare več desetletij, se je domislil, da bi jih v termah ohranili kot kulturno dediščino. Tri so postavili v termalni park in v njih uredili zunanjo suho savno, devet pa jih sestavlja novo Vinsko vas, kakopak obnovljenih – impregniranih, z izrezanimi vrati in okencem ...
Iz hrastovega lesa so, saj najdlje traja, je najbolj trden in zmore največjo nosilnost, je pojasnil Albert Gönc, ki je bil v Ptujski vinski kleti tehnični direktor. Večino jih je izdelal prekmurski sodar Štefan Maučec. Še pred petimi leti je bilo v zadnjih lesenih sodih v kleti vino, je dejal, zdaj pa polagoma les v vinarstvu prekriva patina.
Drugi slovenski »glamping«
Terme Ptuj sodijo k družbi Sava Turizem – prav tako kakor podjetje Sava Hoteli Bled, ki je lani v svojem blejskem kampu odprl ekološko vasico Gozdnih vil (Nedelovo marčevsko »sončnico meseca«). In prav tako kakor je tudi Vinska vas nastala na konceptu »glampinga«, angleške skovanke: glamour + camping. O glamurju v slogu rdeče preproge pred durmi soda, denimo, ali biserov, všitih v brokatno posteljnino, tudi tukaj le stežka govorimo, a glamping – ne glede na glamurozni del besedne sestavljanke – pomeni predvsem možnosti za kampiranje, ki presegajo ustaljeno, prevladujočo ponudbo. (Mimogrede: tudi spanje v betonski cevi v avstrijskem parku sodi v domeno glamurnega kampiranja po izboru spletne strani goglamping.com, ki je specializirana za takšno ponudbo.) Tako so ptujski vinski sodi tudi drugo slovensko glamurno kampiranje.
Prav tako kakor v Campingu Bled je tudi v kampu ptujskih term čedalje več obiskovalcev povpraševalo po že postavljenih namestitvah. Mobilne hišice, petindvajset jih imajo, so postavili leta 2005; kakor je povedala Beti Drevenšek, so izjemno dobro zasedene, v sezoni povsem polne. »Trend je, da si gostje želijo dopustovati v naravi, a z več udobja,« ugotavlja. Namesto novih hišic pa so sklenili postaviti – sode.
Otroci bi v sode
Krasni so – sodi! In Slovenija tudi, se je navduševala petčlanska nizozemska družina, ki že en teden, ostala pa bo še deset dni, biva v eni od hišk in si je prišla ogledat Vinsko vas. »Med prvimi gosti v sodih je bila družina, ki je bila že nastanjena v kampu, a so si otroci želeli prespati v sodih!« se je nasmejala sogovornica. Ne bojijo se, da bi vas ostala spregledana in prazna. Za to nameravajo poskrbeti tudi z dogodki: ko bodo stare avtohtone trte okoli nje obrodile, bodo imeli trgatev in gostje bodo lahko poskusili njihovo vino, denimo. Martinovanje bodo imeli v njej, pa obrezovanje trte ...
Vas bo predvidoma odprta vse leto, v hladnejših mesecih bodo sode ogrevali, sicer je v njih elektrika, sanitarije so takoj izza ograde. Prtljago pa lahko gostje pospravijo pod posteljo.
Pa vonj po izvorni namembnosti? Bo izpuhtel? (No, saj ne, da bi moral, navsezadnje je nadvse blag ...) Po vsej verjetnosti še dolgo ne, se je nasmehnila Beti Drevenšek. Savne, ki v teh vročih dneh samevajo na robu obljudenih bazenov, ga tako še zvesto čuvajo ... In ga bodo še dolgo, je potrdil tudi Albert Gönc: »Vinski kamen oziroma kristali se zažrejo v vsako poro lesa. Vonj bo tako ostal v sodih še vsaj petdeset let, morda za zmeraj!«
***
Oživljanje rimske preteklosti
V drugi polovici avgusta (18.) bodo v Termah Ptuj znova Rimske igre, ki obujajo dogodke in običaje rimskega mesta Poetovia leta 69, ko je bil v takratnem rimskem taboru zbor vojskovodij Podonavskih legij. Sestanek je vodil Markus Antonius Primus, ki je zbrano vojsko popeljal proti Rimu, ga osvojil in predal poveljstvo izvoljenemu cesarju Vespazianu. Takratni Ptuj je bil največje mesto daleč naokrog in je imel več kot 40.000 prebivalcev. Rimske igre so leta 2010 prejele tudi bronastega sejalca, priznanje Slovenske turistične organizacije za inovativno turistično ponudbo. Primus pa je sicer tudi redni gost rimskih večerij, ki jih prirejajo v hotelu (Primus, kaj pa drugega) za vnaprej napovedane skupine. »Gostje si nadenejo rimske toge, čez kopalke, saj je večerja ob bazenu, jedi in pijačo jim postrežemo na dolgih mizah, jedo z rokami, za animacijo pa skrbijo naš Primus, seveda, pa vestalke, rimski stražarji, včasih zapleše trebušna plesalka ...« je povedala Beti Drevenšek.
***
Prihodnjič: Gostilna Slovenije
