Tiskane izdaje
Takšna vodenja, začela so se pred tednom dni, so dobrodošla novost v domači turistični ponudbi. »Za podoben turistični produkt pri nas še nisem slišala,« je povedala Tajša Perović, avtorica projekta tematske poti za slepe in slabovidne. Ta je pravzaprav izvedba njenega diplomskega dela (na temo turističnega vodenja za osebe s posebnimi potrebami) v praksi, financira pa ga Slovenska turistična organizacija, s 4300 evri iz razpisa Snovalec.
»V razvoju projekta sem se odločila, da serijo vodenj poimenujemo kar Čutimo Maribor, saj so namenjena tako slepim in slabovidnim kot videčim. Zdi se mi, da bi poimenovanje Tematska pot za slepe in slabovidne povzročilo ločevanje določene skupine ljudi,« pojasnjuje Perovićeva. Turistično vodenje, speljano po mariborskem ožjem središču, v smiselno celoto dopolnjujejo paviljon prebujanja čutov Alje Krofl, zeliščičarna Tajde Jamšek in pravljičararije Simone Kopinšek. Omenjena dekleta so preteklo nedeljo popestrila dan majhni skupini udeležencev, v kateri so bili tudi dve članici mariborskega medobčinskega društva slepih in slabovidnih ter član ptujskega društva.
Okusiti in povonjati mesto
Vodenje se je začelo na Trgu generala Maistra, s slikovitim opisom mariborske prve gimnazije, ogledom, ali bolje rečeno, otipom fontane in Maistrovega spomenika, udeleženci pa so lahko tudi okusili brke slavnega generala – iz čokolade in marcipana, da ne bo pomote. »Mesto ima polno zvokov, ki jih ne smemo preslišati,« je skupinico nagovorila Simona Kopinšek in jim razdelila stetoskope, s katerimi so nato prisluhnili šumu trave. Sprehod po mestu se je nadaljeval čez Trg svobode, po Slovenski ulici, po Gosposki in po Ulici 10. oktobra proti Slomškovem trgu. Vmes so se seveda večkrat ustavili, med drugim na sladoledu v slaščičarni in kavarni Ilich. Približno triurno druženje se je izteklo v mestnem parku, v paviljonu prebujanja čutov in zeliščičarni.
»Zelo zanimivo je bilo. Čeprav sem Mariborčanka, za nekatere stvari sploh nisem vedela, da so takšne, kakršne so,« je po vodenju dejala članica tukajšnjega društva slepih in slabovidnih Darja Ter. »Ves čas se je nekaj dogajalo, zanimive pripovedi, hitro je minilo. Bilo je nekaj posebnega.« Terova je izrazila zadovoljstvo tudi nad tem, da so avtorice pripravile tipni zemljevid in zapise v braillovi pisavi, ki jih sicer v mestu pogrešajo. »Čeprav smo hodili po poteh, ki jih poznam, sem izvedela nekaj novega,« je povedala slabovidna članica mariborskega društva Danica Padežnik in svoje vtise strnila v eni besedi: »Enkratno.«
»Pri slepih moraš biti pozoren, da jim podajaš plastične opise okolja, poveš, kam vse seže tvoj pogled, kaj te obdaja, koliko oken ima neka stavba,« je razložila Tajša Perović. Po njenih besedah sicer vodenje ni prilagojeno slepim in slabovidnim, temveč je pripravljeno z mislijo na to skupino in tudi na videče, ki jih klasična vodenja ne zanimajo. »Vključuje elemente doživljajske pedagogike in temelji na konkretnih izkustvih. Mesto okusimo, povonjamo, otipamo, slišimo ... Nas ne zanimajo samo cerkve, kdo je kdaj in kje umrl ter koliko časa je po mestu strašila kuga. Zanimajo nas druge stvari, kako mesto diši, kako si je urejal brke Rudolf Maister, kdo vse v tem mestu živi, ali so ljudje srečni, kje je prvič zadišalo po praženi kavi, kdo je bil ultimativni mestni krojač in podobno.«
Uradniki ga niso začutili
Brezplačna tematska vodenja Čutimo Maribor – naslednji bosta 13. in 14. oktobra – naj bi postala stalnica, si želi Perovićeva, ki razmišlja, da bi v prihodnje vključili še gluhe in naglušne ljudi. S to novostjo v mariborski ponudbi so seznanjeni tudi na Zavodu za turizem Maribor - Pohorje. »Veseli nas, da se Maribor odpira tej skupini ljudi, torej invalidom. V mestu je že veliko klančin za invalide, tudi skrb za slepe je ena od pomembnih stvari. Mi kot turistični delavci pa seveda vidimo priložnost, da bi v Maribor zdaj prišli gostje od drugod, te skupne invalidov, ki jim mesto postaja prijaznejše,« je povedal direktor turističnega zavoda Milan Razdevšek.
Pobudnica projekta vseeno pravi, da so pogrešali prav več institucionalne podpore. »Bilo bi logično, da imajo na zavodu za turizem tipni zemljevid že pripravljen, sploh zdaj, ko se Maribor ponaša z nazivom mesta, prijaznega do invalidov. A jih ne zanimajo takšne reči, zanimanja ni pokazal niti zavod Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture. Moj projekt jim ni dišal, ga niso začutili. Mogoče bi se morali udeležiti vodenja, da jim prebudimo čute,« je v šali dejala Perovićeva.
Želi si tudi, da bi turistični ponudniki postali bolj kreativni. »Nimam v mislih megalomanskih projektov, ampak bi morali dati priložnost ljudem z idejami in poskrbeti, da imajo ob pripravi ponudbe v mislih prav vse potencialne obiskovalce. Ne pa da hotel tržijo kot dostopen, čeprav, denimo, nima klančine,« pravi Perovićeva, ki predlaga, da bi turistični ponudniki zagotovili dodatna izobraževanja zaposlenim in bi ti osvojili vsaj osnove znakovnega jezika za gluhe in naglušne, kustosi pa bi znali razstavljene eksponate opisati slepim in slabovidnim. Zavzema se tudi za opise znamenitosti in jedilnike v brajici. »Turizem bi moral ponujati zelo raznolika doživetja obiskanega kraja za vse skupine ljudi,« je prepričana.
Prihodnjič: Matjaževa domačija
